2.3.1 Pri kalkiranem prevodu nemskih iztocnic v strokovne besedne zveze so le slovnicni in besedotvorni morfemi vzeti iz slovenskega jezikovnega sistema. Prevod zlozenk v prilastkovne zveze je v slovarju potrjen pri najvecjem stevilu strokovnih izrazov iz razlicnih strokovnih podrocij (loceni s podpicjem), npr. Grundsylbe - korenska zloga, Endsylbe - koncajna zloga (prim. Endung 'koncnica'); Gegenwind - nasprotni veter; Rindsbraten - goveja pecenka, Ofenkessel - pecni kotel (tudi: vzidani kotel); Geleitschiff - spremna ladja, Ruderschiff - veslavna ladja (tudi: galeja), Transportschiff - vozna ladia (tudi: prepelavka), Linienschiff - verstna ladia;13 Schalwage - skledna vaga, torilna vaga (tudi: torilnica); Schlüsselbeinader - klucna zila, Speicheldrüse - slinska zleza 'zleza slinavka'. Za ta prevodni tip v slovarju izstopa precejsnje stevilo terminov iz pravnega in uradovalnega jezika: Rechtsmittel - pravdna pomoc, Haussuchung - hisno preiskanje, Zunftbrief - poterdivno pismo, Verzichtbrief - odpovedno pismo (tudi: odpoved), Beweisschrift - poverjetno pismo, Scheidebrief - locitno pismo, locno pismo, Schuldbrief - dolzno pismo, Freybrief - odpustno pismo, Kaufbrief - kupno pismo, Heischbrief - napovedno pismo.14 Nekateri zgledi imajo ob sebi sopomenske stalne zveze, pri katerih se odnosnica po- menskosestavinsko prekriva z obema ali z levim oz. desnim korenskim morfemom nemske zlozenke: Landzeug - domace tkanje, domace sukno, Wildbraten - pecena divjacina, divja pecenka, Nierenbraten - ledvicna pecenka, peceno ledje, Creditbrief - naposodilno pismo, vupano pismo, Belobungsdekret - pohvalno pismo, pohvalni sklep (tudi: pohvala), Anweisungsschrift - pisana odkaza, odkazavno pismo, Personal=Steuer - osebisen davk, zivotni davk. Tovrstna tvorba je pogosta tudi pri kuharskem izrazju, npr. Wildbraten - pecena divjacina, devja pecenka, Butterbrot - butrasti kruh (tudi: s'butram namazani kruh), Butterteig - butrovo testo,15 Fleischspeise - mesna jed, mesenina. Za nemski opis se je Vodnik trudil poiskati primerno ustreznico, npr. geografsko: am Meere gelegenes Land - per morju lezeca zemla, permorska zemla, permorje. 3.1 Strokovno izrazje se je sirilo v slovenski jezik predvsem iz najvplivnejse nemscine, prek katere so k nam prihajali nova znanja, izumi in dosezki. Pri kuharskem izrazju imamo priloznost opraviti zanimivo primerjavo. Ugotavljamo lahko kontinuiteto strokovnega izrazanja pri Vodniku kot prevajalcu poljudnostrokovnega dela (Kuharfke bukve, 1799) in Vodniku kot slovaropiscu. Najprej se je pokazalo, da je Vodnik v slovarju povsem opustil mnoga ustaljena, iz nemscine sprejeta poimenovanja za jedi, njene sestavine ali postopke priprave hrane, ki jih je v kuharski prirocnik sprejel, v slovar pa ne vec, npr. nadevan ali filan ohravt, meso v polivki al ajmoht, telecje herbtne rebrica ali karmenadelci na zele. To je bila posledica puristicnih jezikovnih nazorov, zaradi katerih je Vodnik v uvodu prirocnika pozival, da se je pri iskanju novih besed bolje zanesti na sorodno izrazje iz drugih slovenskih pokrajin ali sirsega slovanskega prostora. Nekateri prevzeti termini so imeli le pojasnjevalno vlogo in je z njihovo pomocjo Vodnik postopno uvajal slovenske dvojnice, drugi so bili mocno zakoreninjeni v vsakdanji rabi: ajnrirati (zasukati), ajmoht (mesnina v suki ali soki), arensmalc (jajca v masli), dinstati, fila, gvircati (prim. v slovarju: würzen - zabeliti, zacimbati), gnedel/knedel, karfjola, kastrola, nudelbret, puding, ro- stati, snita (prim. v slovarju: Schnitt - rez, vreza, rezina, rezik; rezina kruha, rezina mesa; diminut. rezinica), spargelni, spinaca, zos (prim. v slovarju: Soße - polivka), zupa (prim. v slovarju: Suppe - zupa, juha, corba). V slovarju so tovrstni izrazi in iz njih tvorjene besedne druzine redko izpricani, npr. cuker, ocukrati, cukrati (Vodnik kasneje precrtal), cukrov kuhar, cukrar, cukrarija, ker je Vodnik ze poiskal primernejse slovenske ustreznice, npr. Gewürz - disava, disavje, disecijna, dobro diseca zel, disavin. V slovar je sprejemal tudi pokrajinsko razlikovalna poimenovanja, ki so bila vezana na avtohtona delovna podrocja vecinskega kmeckega prebivalstva, npr. Futter, nahrung für Menschen - pica, hrana, zivez, jed, Fett - tolsa, mast, tolsoba, tolsina, masa (Schmig.), Hausgeräth - orodje, domacisko orodje, hisno orodje, pohisina, hisna posoda, pohisje Rav., hisna oprava, Durchschlag, in den Küchen - cedilnik, precedilo (poznejsi tuj pripis), scedilo. 5 Zaradi novih poimenovalnih potreb se je terminologiziralo ze znano splosno besedje, ki ga v slovarju nadgrajujejo razvejane besedne druzine, npr. za trgovsko stroko: kup, kupcija (besedotvorni razlicici!), nakup, pokup, kupec, kupavec 'trgovec', kupcica, kupavka 'nakupovalka', kupcam, kupcijski. Vodnik je tudi naknadno pripisoval sopomenke in besedotvorne variante: pri kupcija, kupcovanje je dodal tergovanje; pri kupcovati, terzim kasneje tergujem; pri kupcija, terstvo je dopisal tergovstvo. Nizal je stevilne terminoloske besedne zveze, npr. za blago: blago zastaja, blago ne véde, blago razprodajam, blago ima dober prodaj, blago na prodaj, pogoditi se za blago, odpraviti/odpravlati blago, blago gre dobro, blago v balah, malo blago, drobnina, zverzeno blago, vozno blago, dobicik per blagu, kupcija s prepovedanim blagom. Vodnikovo besedotvorno ustvarjalnost so spodbujali izzivi na razlicnih strokovnih podrocjih. Primerjajmo termine v kratkih poucnih sestavkih iz racunstva, ki jih v splosnem slovarju ne moremo pricakovati: desetice, samice 'enice'; razlicice mnozaj, pomnozaj in pomnozenik; mnozitva, mnostvo; drobizva, delitva (deliti le v splosni rabi); odkladanic, odkladavic, odkladva, odjemva (v slovarju : odklada 'odstevanje'); stetva, stevna vumetnost, stevenje, stevstvo, stevistvo, stetstvo; rajtanje, rajtemga, rajtva; skladnik (+), odkladnik (-), nakladnik (x), razkladnik (:), enacnik (=); enkla, desetkla, stotkla 'enica, desetica, stotica' (lausegger 1997: 7-26). Iz mnozice poimenovalnih poskusov lahko povzamemo splosne znacilnosti novonastajajocega strokovnega izrazja, ki se je npr. oblikovalo za potrebe poucevanja racunstva kot solskega predmeta: velika variantnost racunskih izrazov, poskusne tvorjenke, vpliv razlicnih tujejezicnih predlog in slovarjev, neupostevanje predhodnih terminoloskih poimenovanj.23 Tudi pri medicinskem izrazju se je Vodnik trudil za izvirne slovenske besedotvorne resitve in manjso odvisnost od nemske predloge. To nam dokazujejo dvojna poskusna poimenovanja. Na primer za 'cevast organ, po katerem tece kri ali limfa', je v Vodnikovem slovarju izkazan termin zila: srcna zila, plucna zila, zelodcova zila, mlecna zila, rozna zila, ocesna zila, kervna zila, kercna zila, zlata zila in zlatica, maternicasta zila, vratna zila, glavna zila, le na obrobju rabe se omenja cipla.