Članek predstavlja stališča učiteljev slovenščine do uvajanja stripa v pouk književnosti v osnovni šoli. Zanimala so nas stališča učiteljev slovenščine do uvajanja stripa kot likovno-literarne vrste besedila v književnovzgojni kurikulum pa tudi do uporabe stripa kot (produktivne) literarnodidaktične metode pri pouku književnosti. To smo raziskali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je v celoti izpolnilo 121 učiteljev slovenščine od prvega do devetega razreda. Izsledki kažejo, da dejavniki, kot so: spol, vzgojno-izobraževalno obdobje, v katerem učitelji učijo, delovne izkušnje, smer končanega študija, naj višja stopnja dokončane izobrazbe, lokacija in velikost šole, na kateri poučujejo, vir kompetenc, ki se navezujejo na uvajanje stripa v pouk, bralne navade učiteljev in odnos do branja stripov, sami po sebi nimajo učinka na stališča učiteljev do uporabe stripa v raziskovanih oblikah pri pouku književnosti, vplivajo pa na njihova stališča do uporabe stripa pri pouku določena stereotipna stališča do stripa. Kot poglavitna omejitev raziskave se je pokazala prav najpomembnejša ugotovitev - učitelji niso opolnomočeni ne za uvajanje in uporabo stripa kot literarno-likovne vrste v književnovzgojni kurikulum in ne za uporabo stripa kot (produktivne) literarnodidaktične metode pri pouku književnosti. Kaže se velika potreba po izobraževanjih učiteljev, v okviru katerih bi se učitelje opolnomočilo za uporabo in uvajanje stripa v vseh oblikah v pouk slovenščine oz. maternega jezika.