Casovna umestitev dogodka je povzrocala vec tezav, preden se je ustalila, in sicer zato, ker ni bila navada, da bi pred vsako vestjo ali porocilom navedli casovni in prostorski podatek, t. i. caso-prostorski vhod v besedilo (Korosec 1998: 183, 199), ki bi naslovniku olajsal pretvorbo prostorskih in casovnih nanasanjski skill besed v besedilu. Casopisi so imeli seveda naveden podatek o casu in kraju v glavi (mesto izdajanja in dan, ko je izvod izsel), mbrika Politicni razgled je imela od leta 1873 pa vse do leta 1882 naveden takoj pod rubricnim naslovom se drugi podatek o kraju in casu (obicajno dan pred izdajo, tj. cas urejanja besedil), ostale rubrike so bile brez caso-prostorskega vhoda. Tretji cas pa je bil cas tvorjenja besedila oz. cas dogodka, ki se ni ujemal s prvim podatkom na casopisnem izvodu. V mbriki Dopisi je bil tako avtomatiziran zacetek besedila oz. t. i. panaslov : Iz + KRAJ II + DATUM (Iz Ljutomera 29. decembra.) in na te podatke so se v dopisih navezovali casovni ter krajevni prislovi in izprislovni pridevniki. Ta konvencija se je pri Delu 26. 5. 1998 prekinila. Urednistvo se je odlocilo, da bo spremenilo dolgoletno prakso, v slovenskem porocevalstvu temeljeco na tradiciji, ki je razvojno izhajala iz zgledovanja na nemsko porocevalstvo S tem je povzrocilo veliko tezav tako pri pisanju besedil kot pri sprejemanju. Sprememba oz. ukinitev tradicionalnega caso-prostorskega vhoda se je zgodila, kot pise takratni urednik Dela Mitja Mersol (DeIo, 26. 5. 1998: 1), ker je Delo zelelo prenoviti graficno podobo, tako da je bistveno prvino porocevalske tradicije stelo le za »odvecen graficni element«: »Nova graficna podoba izvira zgolj iz zelje in potrebe, da vam se bolj priblizamo najpomembnejse dogodke; casopisu bi radi dali vec svezine, vecjo 'zracnosf in prostornost, brez odvecnih graficnih elementov, tako pa bi dosegli vecjo berljivost in preglednost.« Tako so strani Dela postale vizualno sicer modemejse, a vsebinsko krnjene. Tovrstni »vizualni modemosti« so sledili tudi Vecer, Dnevnik in Finance, ki so se v celoti odpovedali casovnemu in prostorskemu vhodu v besedilo, tako da so besedila videti izrazito neporocevalska. Zgolj prostorski vhod pa se naprej vzdrzujejo porocevalna besedila v Delu, Slovenskih novicah, Gorenjskem glasu, Dolenjskem listu in Primorskih novicah. Izhodisce obravnave pridevnikov tukajsnji in tamkajsnji je bilo vprasanje, kam tvorec postavi sebe in bralca: (a) v kraj, ki je naveden bodisi v prostorskem vhodu bodisi kje drugje v besedilu, ali (b) v kraj, ki ni enak niti prostorskemu vhodu niti zaimkovi besedilni referenci, tj. nanasalni ali vezi (Beaugrande, dressler 1992: 41-64; korosec 1998: 216-25; Goijanc 1999). V prvem primeru sebe in bralca postavi na mesto dogodka ali stanja - in uporabi pridevnik tukajsnji (prim, zgled pod (a) spodaj). V drugem primeru pa je do koncne izbire zaimka mogoce priti po dveh poteh: (bl) tvorec bodisi ze sam ni bil na kraju dogodka ali stanja (pa tudi pretvarja se ne, da je bilo tako), in posledicno uporabi pridevnik tamkajsnji ali pa (b2) je bil oz. je v casu pisanja se vedno na mestu dogodka ali stanja (ali pa vsaj v mislih svojo navzocnost postavi tja), kljub temu pa za bralca opravi pretvorbo na podlagi sklepanja, da bo ta v casu sprejemanja besedila zelo verjetno kje drugje; in posledicno uporabi pridevnik tamkajsnji (prim, zgled pod (b)). Tovrstne ustaljenosti pri sodobni rabi prostorskih nanasanjski skill pridevnikov in prislovov tukajsnji in tamkajsnji ter tukaj in tam ni. Prostorski vhod, ki je ostal po opustitvi casovnega delà, bi sicer laliko bil izhodiscna tocka za poenotenje vsaj v nekaterih zanrih, a zgledi kazejo, da ni tako. Analiza casopisnega delà Gigafide, ki je bila sicer sirsa in ne omejena le na vesti, je pokazala, da trenutno prevladujoca tamkajsnji in tam v priblizno stirikrat manjsem obsegu se vedno spremljata tudi tukajsnji in tukaj. S tukajsnji in tukaj se tvorec izrazito postavi v kraj dogodka ah stanja, tako da cetu tam v resnici ni bil, bralec dobi vtis, da je bilo tako. Obenem tudi tamkajsnji in tam ne zanikata tvorceve prisotnosti v kraju dogodka ali stanja, temvec sta laliko le rezultat novinarjeve pretvorbe na bralcev neprisotnost v kraju dogodka; na enak nacin, kot se pretvorbe izvajajo pri casovnih nanasanjski skill besedah.