I. Obravnava prostora v jeziku se zacenja s studijo Predraga Piperja O prostoru u srpskoj jezickoj slici s\'eta (O prostoru v srbski jezikovni sliki sveta), kjer avtor dopolnjuje svoje dosedanje obsime obravnave pomenske kategorije prostora v »sliki sveta«, v tej razpravi predvsem v sodobnem srbskem jeziku. Preucevanje le teh zagotavlja celovitejsi vpogled v opis in razlago strukturiranja prostorskih izrazov ter posebnosti njihovega uresnicevanja. - Ada Vidovic Muha s prispevkom Prostor v leksikalno-morfoloskem segmentu jezika (Antropocentricni vidik) odpira moznost objektivizirane in subjektivizirane jezikovne interpretacije prostora, s cimer se izhodiscni tridimenzionalni koordinatni sistem dopolnjuje s subjektom kot temeljno orientacijsko tocko v prostoru, ubesedeni z imeti in njegovimi pretvorbami. - Prispevek Gasperja Ilca Gramatikalizacija prostorskih clenic v anglescini in slovenscini predstavlja razlicne morfemsko-leksemske moznosti glagolov za izrazanje prostora v slovenscini in anglescini; zastavljen kontrastivni vidik odpira moznosti nadaljnjih interpretacij. - Sirsi, vendar manj eksplicitno izrazen vidik prostorskih razmerij v jeziku predstavljajo clenki kot okoliscinske besede v najsirsem smislu, o cerner pise Andreja Zele v prispevku Clenki tudi kot vnasalniki novih prostorskih razmerij v obstojece sporocilo. Clenki kot besedilna vrsta so funkcijsko zelo zive sestavine jezika vsakdanjega sporazumevanja; izrazajo razmerje do povedanega in do okoliscin govomega polozaja sploh. - Glagolskih pomenov s potencialno prostorsko sestavino se z leksikografskega vidika loteva Polona Gantar v prispevku Prostorska informacija v sten'eno zasnovani slovarski definiciji. - V clanku Aleksandre Derganc Se o glago- lih premikanja v ruscini in slovenscini je zanimiva primerjava med ruskim glagolom noùmu, ki izraza kot dovrsnik zacetnost glagolskega dejanja, v slovenscini pa mu v mnogih kontekstih ustreza nepredponski iti, kar potrjuje opredelitev tega slovenskega glagola kot dvovidskega. In tako se primarnost antropocentricnega pogleda na prostor z glagolov siri na prislove npr. tudi v prispevku Natase Jakop Leksikalizacija prostorskih razmerij v slovenscini : jezikovnopragmaticni vidik. - O ustrezni ali manj ustrezni in o ze ustaljeni ali se neustaljeni casovno-prostorski umestitvi dogodka v sporocilo v prispevku Prostor v porocevalskem skupnem sporocanjskem krogu piseta Monika Kalin Golob in Natasa Logar. - V tematski sklop, vsaj krovno povezan z dejstvom, da vsi prispevki neposredno ali posredno zajemajo tematiko prostora, sodi tudi Izrazanje prostora v slovenski frazeologiji, prispevek, ki ga je napisala Erika Krzisnik; prostorski pomen v frazeoloski enoti je prikazan kot rezultat frazeologizacije, laliko pa tudi kot rezultat sekundarne metaforizacije.