NUK - logo
E-viri
Recenzirano Odprti dostop
  • The role of sports clubs in...
    Golja, Petra; Robič, Tatjana

    Zdravstveno varstvo, 03/2014, Letnik: 53, Številka: 1
    Journal Article

    Objective: Exercise is a recognised means for improving quality of life. In general, students perform less sports activity than previous generations. In contrast, however, children’s participation in competitive sports has increased. The present study therefore aimed to assess how many students participate in sports clubs, how active in sports student (non)members are, and what actual effect sports clubs have on enabling sufficient sports activity. Students (N=213) in the first year of university studies (19-20 years) were recruited for a study approved by the Slovenian Ethics Committee. They answered a questionnaire on their sports club membership and on their sports activity during organised sports training and/or in their free time. Results were statistically analysed and compared to our previous results obtained from primary and secondary school children (1). Only 16% of students participate in sports clubs, which is less (p<0.001) than in primary and secondary school children. The average (SD) sports activity of student sports-club members is 11.7 (6.8) h/week, with students non-members being significantly (p<0.001) less active with 4.6 (3.0) h/week. Participation in sports clubs is lower (p<0.001) in female (15%) than in male (21%) students, which is similar to children. The results of the study demonstrate that sports clubs in Slovenia are important for promoting sufficient sports activity. Namely, most of the student members participate in sports activity more than the recommended 1 h/day and are more than two times more active than their peers. Females, however, participate less often in sports clubs, which calls for further attention. Uvod: Športna vadba je danes priznano sredstvo za izboljšanje kakovosti življenja. V splošnem velja, da so študentje manj športno aktivni kot prejšnje generacije. V nasprotju s tem pa se mlajši mladostniki pogosteje vključujejo v tekmovalni šport. Cilj te raziskave je bil zato oceniti, koliko študentov je vključenih v športne klube, kako športno dejavni so študentje ne(člani) in kakšen dejanski učinek imajo športni klubi pri doseganju zadostne športne aktivnosti. V raziskavo, ki jo je odobrila Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko, so bili vključeni študentje (N=213) prvega letnika univerzitetnih študijev (19-20 let). Izpolnili so vprašalnik o svojem članstvu v športnih klubih ter o svoji športni aktivnosti med organiziranimi športnimi treningi in/ali v svojem prostem času. Rezultate smo statistično analizirali in jih primerjali z rezultati predhodne raziskave, izvedene med osnovnošolci in srednješolci (1). Le 16% študentov je bilo včlanjenih v športne klube, kar je manj (p<0,001) kot med osnovnošolci in srednješolci. Povprečna (SD) športna aktivnost študentov članov športnih klubov je bila 11,7 (6,8) h/teden; študentje nečlani so bili s 4,6 (3,0) h/teden značilno (p<0,001) manj aktivni. Študentke (15%) so v športne klube vključene redkeje (p<0,001) kot študenti (21%), kar je podobno kot pri mlajših mladostnikih. Rezultati raziskave kažejo, da so športni klubi v Sloveniji pomembni pri spodbujanju zadostne športne aktivnosti, saj je večina študentov članov športno aktivna več kot priporočeno 1 h/dan in je tako več kot dvakrat aktivnejša od vrstnikov nečlanov. Dekleta so v nasprotju s fanti v športne klube včlanjena redkeje, kar si zasluži nadaljnjo analitično obravnavo.