Prispevek analizira in primerja italijanske izključevalne odvisnike in njihove slovenske prevodne ustreznice na osnovi zgledov iz Italijansko-slovenskega vzporednega korpusa ISPAC. Analiza razkriva zgradbene in pomensko-funkcijske značilnosti zgradb, pri slovenskih izključevalnih odvisnikih pa tudi glagolsko obliko in položaj. Med ustreznicami italijanskih izključevalnih odvisnikov prevladujejo istovrstni slovenski odvisniki, sledijo pa jim npr. vezalno priredje, protivno priredje, predložna zveza brez + rodilnik, ki jih zaznamujejo podobna pomenska razmerja (npr. zanikanje, protivnost, nasprotje). Izjemo predstavljajo italijanski deležijski odvisniki z zanikanjem, ki se najpogosteje prevajajo z vzročnimi (prirednimi in podrednimi) stavčnimi zvezami, kar postavlja pod vprašaj izključevalno pomensko interpretacijo tovrstnih italijanskih zvez. Medtem ko se v italijanskih izključevalnih odvisnikih pojavljajo konjunktiv, nedoločnik ali deležje, je glagolska oblika v slovenskih izključevalnih odvisnikih pogojnik (sedanji pogojnik je izrazito pogostejši od preteklega). Slovenski izključevalni odvisniki se položajno večinoma prekrivajo z izhodiščnimi: prevladuje končni položaj, vmesni in začetni položaj sta manj pogosta.