Najtezje opredeljivo prozodi?no sredstvo, ki je izrazito individualno, je barva glasu, ki jo navadno opredeljujemo kar z metafori?nimi izrazi. »Z glasovnim barvanjem se razodeva stanje govornih organov in dusevnost ...; lahko se namerno uporablja za umetnostno oblikovanje« (ToPorisi? 2000: 554). Barva glasu je lahko stalna, to je tista, ki je za posameznika posebna, ga identificira, po njej se bistveno lo?i od drugih ljudi; lahko pa je kontrolirana in jo oseba spreminja - uporabljamo jo pri posnemanju glasu drugih. Predvsem ta tip barvanja z glasom uporabljajo igralci. Ker je cilj mojega raziskovanja objektivno opisati sredstva, ki jih uporabljajo igralci, je pomembno, kako lahko barvo glasu tudi foneti?no prikazemo, kako jo lahko merimo. Po raziskavah, ki jih opravljajo na zagrebski foneti?ni soli,4 se da barvo glasu opredeliti in meriti predvsem z analizo formantov5 (Ivo Skari? 1991: 156). Pri tem naj bi nam vrednosti F1 - okoli 500 Hz, F2 - okoli 1500 Hz, F3 - okoli 2500 Hz in F4 - okoli 3500 Hz (Fant 1970, Sundberg 1974, Laver 1996 v Varosanec-SKAri? 2005: 27) pokazale, da gre za t. i. normalen glas. Normalne osnovne frekvence naj bi se po meritvah gibale med 60 in 240 Hz - za zenske je povpre?na vrednost 200 Hz, za moske pa 120 Hz. »Raziskovanje potrjuje, da je za estetiko glasu vokalnih profesionalcev pomembna frekvenca formantov in jakost resonantnih frekvenc« (Varosanec-SKAri? 2005: 48). V splosnem je zna?ilno, da je pri zenskah razlika formantov na frekven?ni lestvici ve?ja kot pri moskih. Pri igralcih se navadno za dolo?anje barve glasu analizirajo t. i. igralski formanti (Varosanec-SKAri? 2005: 49). Prou?evanje odrskega govora v uprizoritvi Hlapci: Komentirana izdaja poteka v dveh temeljnih korakih. V prvem koraku prou?ujem razliko med dramskim in uprizoritvenim besedilom, ki ga razumem kot neke vrste scenarij za gledalisko uprizoritev. V prispevku termin uprizoritveno besedilo razumem kot besedilo, ki se lahko bolj ali manj razlikuje od dramske predloge. Skozi zgodovino se je odnos drasti?no spreminjal, od obdobja tako imenovanega tekstocentrizma, ko je bila zna?ilna podrejenost uprizoritvenega besedila dramskemu: dobra je bila tista uprizoritev, ki je dramskemu besedilu ?im bolj v popolnosti sledila. Sledilo je obdobje, ki se je od prejsnjega popolnoma odvrnilo in je besedilo postavilo v ozadje - obdobje scenocentrizma. V novem tiso?letju (in ze prej) je dramsko besedilo le ena od uprizoritvenih komponent, ki soustvarja uprizoritev. V tej to?ki opredeljujem razmerje med uprizoritvenim in dramskim besedilom - v koliksni meri uprizoritveno besedilo odstopa od dramskega, torej koliko je dramaturskih ?rt in na katerih mestih so. Ukvarjam se z morebitnim dopisanim besedilom, kjer gre za vprasanje, ali je dopisano iz drugih dramskih, filmskih odlomkov ali je ustvarjalno delo samih ustvarjalcev uprizoritve. Oboje je namre? zelo povezano s celotno uprizoritvijo in njenimi vsebinskimi poudarki. Ugotavljam, v koliksni meri ?rtanje in dopisovanje besedila vpliva na vsebino, ali se povezuje oziroma ujema z rezijskim konceptom. Z omenjenimi uprizoritvenimi elementi je usklajen tudi govor oziroma raba prozodi?nih sredstev v govoru. Jermanov govor je v skladu z intimnostjo prizora po?asen in tih; premori so dolgi, v govoru jih je veliko; register je nizek; razponi intonacije so majhni, intonacija je najve?krat padajo?a (najve? je izjav); barva glasu je prijetna in temna (zna?ilna barva za odrski moski glas). Meritve s programom Praat17 so potrdile, da je Jermanov glas tih (50-70 dB18), register nizek, razponi intonacije pa ve?inoma majhni.19 V primerjavi z Jermanovim je Ankin govor hitrejsi in glasnejsi; razponi intonacije so majhni, a ve?ji kot pri Jermanu. Barva glasu in register se od Jermanovega bistveno razlikujeta - razliki sta posledici individualnih razlik med glasovoma obeh igralcev, tudi posledici razlik med zenskimi in moskimi glasovi. Ankin hitrejsi in glasnejsi govor izvira iz njenih osebnostnih zna?ilnosti: je vedra in zivahna oseba. V primerjavi z njo je Jerman zaskrbljen, razmisjujo?, umaknjen v svoj notranji svet in v tem prizoru predvsem zalosten. Zato je razli?nost njunega govora logi?na. ?ustveni naboj je mo?an, saj gre za trenutek tik pred razglasitvijo rezultatov volitev, kar bistveno vpliva na rabo prozodi?nih sredstev v govoru: predvsem na glasnost, ki se pove?a, na hitrejsi govor, visji register in na ve?je intonacijske loke (vuleti? 2007: 75). Na rabo prozodi?nih sredstev v tem prizoru vpliva konkretna situacija govora, prav tako pa tudi osebnostne zna?ilnosti posameznih oseb. Komar, ki je eksplozivna oseba z mo?nim dozivljanjem in izrazanjem svojih ?ustev in mnenj, govori hitro, zelo glasno in z velikimi intonacijskimi razponi. v primerjavi z jermanom in v tem prizoru s Hvastjo - obe osebi sta umirjeni in premisljeni - je njegov register izrazito visji. Meritve s programom Praat potrdijo, da Komar v skladu s svojim karakterjem uporablja predvsem glasnost (60-90 dB),20 njegov register je visji (do 500 Hz, nikoli pa nizji od 150 Hz), razponi intonacije so ve?ji kot pri Jermanu. Komarjev register je v vseh govornih situacijah tako visok, kot je pri Jermanu le v ?asu najve?jega afekta (najnizji izmerjen je 75 Hz, najvisji 500 Hz), enako velja za razpone intonacije. Formantna analiza ne pokaze izrazite razlike med obema osebama glede prijetne-neprijetne barve glasu. Po osebnostnih zna?ilnostih Komarju najbolj podobna zenska oseba Minka, ki je prav tako ?ustvena in hitro spreminja svoja prepri?anja in mnenja, prav tako kot Komar govori glasno, hitro in z velikimi razponi intonacije, njen register pa je visok, kar potrjuje, da to?no dolo?ena raba prozodi?nih sredstev sovpada s to?no dolo?enimi emocijami govorca (Vuleti? 2007).