V prispevku se posvečamo študiji, ki predstavlja uporabniško izkušnjo in odnos študentov prevajalstva na Univerzi v Ljubljani do jezikovnih virov in prevajal­skih pripomočkov, saj se v času informacijske družbe od bodočih prevajalcev pričakuje, da so v kar največji meri digitalno osveščeni, predvsem pa seznanje­ni z relevantnimi viri informacij. Študija se v prvem delu osredotoča na odnos študentov do angleških in slovenskih jezikovnih virov in na strategije reševanja prevajalskih zagat pri prevajanju kolokacij ter rabo različnih relevantnih jezi­kovnih virov. Raziskava je v drugem delu osredinjena na opazovanje prevajal­skega procesa in rabo Kolokacijskega slovarja sodobne slovenščine (KSSS) pri prevajanju izbranih kolokacij iz angleščine v slovenščino. Rezultati študije so pokazali, da se študenti zavedajo prednosti reševanja prevodnih težav s po­močjo relevantnih jezikovnih virov, saj se je strategija vključevanja kolokacij­skega slovarja v prevajalski proces izkazala za relativno uspešno. Vendar pa je obenem pokazala, da je že v času študija nujno dodatno osveščati študente o naprednih funkcijah tega jezikovnega vira, predvsem pa spodbujati iskanje po relevantnih virih in kritično ovrednotenje najdenih informacij z zavedanjem, da je v prevajalskem procesu nujno poiskati takšne prevodne rešitve, ki so v danem kontekstu najustreznejše.