V članku so na kratko prikazane možnosti za uporabo potresne izolacije iz elastomernih ležišč pri varstvu objektov arhitekturne dediščine. V prvem delu članka so za ponazoritev prikazani nekateri primeri uporabe izolacije v svetu ter analiza smernic za ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, ki jih podajajo nekatere listine in mednarodne resolucije o varovanju spomenikov ter jih je treba upoštevati pri projektiranju potresne izolacije kulturnega spomenika. V splošnem morajo posegi v objekte kulturne dediščine, s katerimi lahko povečamo potresno varnost, v čim manjši meri vplivati na lep videz in funkcionalnost objekta. V drugem delu članka so podane splošne zahteve za projektiranje elastomernih ležišč in nekoliko podrobnejša analiza posebnih zahtev, ki vplivajo na projektiranje izolacijskega sistema. Podrobneje je prikazana analiza vpliva vitkosti objekta na izbiro izolacije, ki preprečuje nastop nateznih napetosti v ležiščih oziroma prevrnitev izoliranega objekta. Konec članka prinaša prikaz izračunanih maksimalnih razmerij višine proti širini objekta, ki ga je ob upoštevanju nevarnosti prevrnitve še mogoče postaviti na izolatorje na tleh, ki so različne kvalitete. Maksimalna razmerja med višino in širino objekta so izračunana tudi za 5 skaliranih potresnih zapisov za potres leta 1998 v Posočju.