Ustaljena nenamerna skladenjska zamenjava znotraj PE, ki ne ustvarja nasprotnega pomena, je tako kot ν shemi AbOy posledica nejasne motivacije. Na namernost spremembe PE smo pozorni, ko ugotavljamo, ali morda zaradi nejasne motivacije pregovora ne prihaja do tako pogoste oblikovne napake, da seje ta ze ustalila. Upostevati je treba nesorazmernost oblikovnega in pomenskega vidika napake ν frazeologiji. S podrocja glagolskih frazemov je znan primer lociti zrno od plevlplevela, ki ga je raziskala Erika Krzisnik. Po njeni oceni gre pri takem primera odstopa od norme, ki ne pomeni njenega krsenja, za zgodovinsko pogojeno spremembo (Krzisnik 1996: 134). Tudi pri primerih s paremioloske ravni se poraja vprasanje, ce ob oblikovni »napaki« sploh spremenijo pomen. Med odgovori anketirancev sta PE Ce ne pride Mohamed h gori, mora gor a k Mohamedu in Ce ne pride Mohamed kgori, gre gora kMohamedu. V SSKJ najdemo le izvorno PE, prav tako ν Bojcevi zbirki: Ce ne pride gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori (Bojc 1987: 156). Sinonim s podobno zgradbo je Gredo voli k jaslim a ne jasli k volom (Bojc 1987: 159). Tudi slovaska PE iz Paremioloske podatkovne baze ima ν primerjavi ζ originalom obratno skladenjsko zgradbo: Ked'nejde Mohamed khore, musí ist' hora kMohamedovi. Oglejmo si, kaksen pomen navaja Slovnik ceské frazeologie a idiomatiky za PE Kdyz nejde/nechce hora k Mohamedovi, musí jit Mohamed k höre : »Clovek ν ju drugemu o pomembnem tretjem, posebno po sporu, ki gaje povzrocil cetrti oz. po dolgem cakanju tretjega na odziv neomajnega cetrtega ipd.« Navaja, da izvira iz zgodbe o Mohamedu ν Esejih Francisa Bacona iz leta 1597 (Cermák 2007: 293-94), ne navaja pa obratne oblike. V jedru raziskave smo navedli PE Ce noce gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori (SSKJ). Odgovori so potrdili precejsnje poznavanje (96,1 % anketirancev). Edina navedena varianta je Ce ne gre gora k Mohamedu, gre Mohamed h gori. S pomocjo korpusa zelimo iz sobesedila ugotoviti, ali ν rabi ζ obratno obliko prihaja do napake ali le-ta deluje, kot da ne bi slo za napako, ker je motivacija PE do te mere nejasna. Izmed 154 konkordanc za iskalni pogoj Mohamed+gora je 140 PE. Presenetljivo je, da je Ρ? ζ izvorno zgradbo le 39, ζ obratno pa kar 80.6 V 13 primerih razmerje ni jasno oz. gre le za aluzijo na to Ρ?, ν osmih pa je izrazena dilema, ali bi moral biti dejaven Mohamed ali gora. Kontekst, ki spremlja pisne primere ζ obratno obliko, vecinoma kaze, da ne gre za napako (shemo Ably), temvec za namerno spremembo, ki ima bodisi nasprotni pomen (shema Aalx) bodisi ne (shema Ablx). Ocitno se vecina piscev zaveda razlike med eno in drago PE, vseeno pa to ne pomeni, da je izbira med njima enostavna. Ce se izrazimo s pojmi Greimasa (Greimas, Courtes 1982: 7) se mora govorec ν prvi vrsti odlociti ne le o vprasanju ne/dejavnega aktanta, temvec se prej o tem, kaksnega aktanta predstavlja na povrsinski ravni te kratke pripovedne enote akter gora in kaksnega Mohamed. Ocenjujemo, da se je ζ uveljavitvijo nove PE okrepila ambisemija obeh oblik. Ker nihce izmed 277 anketirancev ν jedru vprasalnika ni navedel obratne oblike, domnevamo, da govorci pogosto med njima tudi ne razlikujejo. To smo potrdili 6 s kratko ustno anketo. Na vprasanje, kako zveni pregovor ζ Mohamedom in goro, govorci odgovarjajo tako ζ eno kot ζ drago PE, pogosto pa so neodloceni. Oglejmo si primer iz Gigafide: »Toda ne, oni spet kot Mohamed ν pisarni, gore ljudi pa naj gomazijo k njim.« (Mladina 1993) Pri gori ljudi je tu odlocilna kolicina, ceprav ji je uradnik nadrejen. Lahko pa mnozico ljudi predstavlja tudi Mohamed: »Dandanes pa mora Mohamed h gori in tako romajo vsako leto milijoni ν Pariz, si ogledajo mestne znamenitosti, Louvre in obvezno tudi Leonardovo mojstrovino.« (Deto 2007) Za primerjavo lahko vzamemo jasnost motivacije akterjev ν PE Tresla se je gora, rodila se je mis (SSKJ). Domnevamo, da je stanje podobno pri PE Zaradi dreves ne vidi gozda (SSKJ). Zbirka navaja Zaradi dreves ne vidimo gozda (Bojc 1987: 165) in Gre skozi les, ne vidi dreves (Bojc 1987: 264). Poleg pogostega nerazlikovanja, razlikovanje med njima ν korpusu dokazuje hkratna raba: »Potovati zato, da bi se naucil videti drevo ν gozdu in gozd med kopicami dreves.« (Gea 2005). V tem smislu sta zanimivi se Sita vrana laeni ne verjame (Makarovic 1975: 197) inLacna vrana siti ne verjame (Makarovic 1975: 184).