ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Vpliv oblike in dolžine peptida amiloid beta na preživetje nevroblastomske celične linije SH-SY5Y in na vsebnost profilina 1 v njej = Effect of amyloid beta peptide form and length on the survival of neuroblastoma cell line SH-SY5Y and its profilin 1 content : enoviti magistrski študijski program Farmacija
    Gaber, Tjaša, farmacevtka
    Alzheimerjeva bolezen (AB) je progresivna nevrodegenerativna bolezen, ki pretežno pesti starejši del populacije. Najbolj znana hipoteza, ki opisuje nastanek bolezni je amiloidogena hipoteza, ki ... pravi, da so zunajcelični plaki, ki nastanejo zaradi prekomernega odlaganja peptida amiloid beta (Aβ), glavni razlog za nastanek AB. Aβ je peptid, ki se v plakih nahaja pretežno v dolžinah 1–40 in 1–42, pa tudi v dolžini 25–35. Za Aβ 1–40 in 1–42 je bila pokazana specifična vezava s profilinom 1, ki je življenjsko pomemben protein. Sodeluje pri procesu polimerizacije aktina, v nevronih pa je pomemben regulator morfologije in sinaptične plastičnosti. V okviru magistrske naloge smo želeli preveriti citotoksični vpliv peptida Aβ različnih dolžin (1–40, 1–42, 25–35) in oblik (monomeri in fibrile), ter določiti subletalno koncentracijo za nevroblastomsko celično linijo SH-SY5Y v treh časovnih intervalih (24, 48 in 72 ur). Viabilnost celic smo določali s kolorimetrično metodo MTS. Ugotovili smo, da je peptid Aβ 1–42 tako v obliki monomerov kot fibril za celice najbolj toksičen. Monomeri že pri koncentraciji 1 µM po 48 urah povzročijo statistično značilno zmanjšanje viabilnosti celic, fibrile pa pri 2 µM koncentraciji. Prav tako posnetki celic v prisotnosti peptida 1–42 kažejo največ morfoloških sprememb. Za vse tri peptide smo pokazali, da je preživetje celic koncentracijsko in časovno odvisno, kjer se z večanjem koncentracije in daljšo časovno izpostavljenostjo peptidu manjša viabilnost celic. S peptidi v določeni subletalni koncentraciji smo nadalje preverili njihov vpliv na vsebnost proflina 1 v celicah. Celice smo za 24 ur izpostavili dvema različnima koncentracijama obeh oblik posameznega peptida in v celičnih lizatih z metodama SDS-PAGE ter prenos western določili vsebnost profilina 1 in aktina. Vsebnost profilina 1 v celicah je pri vseh peptidih v obliki monomerov večja kot pri kontrolnih vzorcih. Prav tako tudi pri fibrilah, razen pri peptidu 1–42 100 nM koncentracije, medtem ko fibrile peptida 25–35 povzročijo zmanjšano vsebnost profilina 1 v celičnih lizatih. Aβ bi lahko imel vpliv na procese transkripcije in translacije profilina 1, kar bo predmet nadaljnjih raziskav.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [T. Gaber], 2022
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 100996611

Library/institution City Acronym For loan Other holdings
Faculty of Pharmacy, Ljubljana Ljubljana FFALJ reading room 1 cop.
loading ...
loading ...
loading ...