ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Turjaški plemiči na Štajerskem = The Turjak noblemen in Styria : magistrsko delo
    Grajfoner, Maja
    Magistrsko delo obravnava plemiško rodbino Auersperg, ki jo na podlagi izvornega gradu Turjak na Kranjskem istovetimo z nazivom Turjaški. Gre namreč za plemiško rodbino, ki je prehodila dolgo pot ter ... s tem postala na slovenskem prostoru ena izmed najstarejših ter hkrati tudi najvplivnejših plemiških rodbin. Rodbina Turjaških oziroma rodbina Auerspergov najverjetneje izvira iz Bavarske oziroma Švabske, od koder je v 12. ali morda celo v 11. stoletju prišla na Kranjsko. Tako kot druge številne visoke plemiške družine je tudi rodbino Auerspergov v naše kraje privlačilo prav neizkoriščeno ozemlje, možnost vzpona ter s tem hkrati tudi povezana možnost bogatenja. Prvi, v virih izpričani Turjačan kljub vsemu ostaja Engelbert I., ki je omenjen leta 1162, in šele od takrat so Turjačani postali predmet znanstvenega zgodovinskega raziskovanja. V listinah se Engelbert I. pojavlja kot priča in to vedno na zelo visokem mestu, kar nam govori o njegovem velikem ugledu. V prvi listini, torej v listini iz leta 1162, je Engelbert I. omenjen kot svobodnjak, kot priča pa stoji takoj za svobodnimi gospodi Vovbrškimi. V turjaški rodbini je v sredini 13. stoletja prišlo do preloma. Tako osebe, ki so se pojavljale v listinah od takrat dalje, niso več pripadale višjemu plemstvu, temveč so izgubile visok družbeni položaj. Auerspergi so tako postali nesvobodni ministeriali ter se s tem spustili po plemiški hierarhični lestvici navzdol. Vendar kljub temu gre verjetno za rodbinsko povezavo med obema vejama. Novi rod je kljub vsemu od starega podedoval ime, grb in nekaj posesti. Kljub padcu po plemiški hierarhični lestvici je rodbina Auersperg pokazala veliko sposobnost prilagajanja, saj se je v sporih za oblast vedno znala postaviti ter izbrati pravo stran. Najprej so bili trdno povezani s Spanheimi, od leta 1335 pa so se postavili na stran Habsburžanov. Pod njihovim okriljem so Turjaški tako počasi začeli prevzemati pomembne službe. Na podlagi tega se Turjaški niso dvignili samo politično, temveč tudi gospodarsko. Spretno so izkoriščali deželne gospode, ki so jim v zameno za zvestobo podeljevali različne fevde. Po drugi strani so se tudi pametno poročali. Kaj kmalu so Turjaškim zaradi njihove pametne politike kranjske deželne meje postale pretesne. Zato so se pričeli ozirati onkraj meja, kaj kmalu tudi na vzhod, in sicer na ozemlje Štajerske. V drugi polovici 14. stoletja so tako Turjaški pričeli iskati zveze oziroma partnerje izven meja Kranjske. Rodbino Turjaških je spremljal velik blagoslov, ki se je kazal v obliki številnih moških potomcev in prav ti moški člani glavne ter šumberške veje; njihovi potomci so si neveste iskali predvsem na štajerskem prostoru. Janez I. Turjaški se je tako v drugo pametno poročil z Ano s Kacenštajna, blizu Šoštanja. Na podlagi te zveze je v turjaško rodbino prišlo ime Dipold, kakor je bilo ime sinu Janeza I. Turjaškega in Ane. Pomembnejša od pridobitve družinskega imena Kacenštajnskih je bila pridobitev kacenštajnske dediščine, ki je Turjaškim kot sorodnikom pripadala v prvi polovici 15. stoletja. Očetovo tradicijo glede izbire štajerskih nevest je nadaljeval tudi njegov sin Dipold Turjaški, ki si je za svojo ženo izbral Uršolo z Lihteneka. Dipoldova sinova Volker in Engelhard sta prav tako kot njun dedek ter oče poiskala partnerici na Štajerskem. Dipoldov sin Volker je namreč za svojo ženo izbral Barbaro, doma iz Viltuša, njegov drugi sin Engelhard pa Sholastiko s Kunšperka. Po smrti Erazma Viltuškega, ki je bil Barbarin brat ter hkrati tudi Volkerjev svak, so leta 1471 viltuško dediščino podedovali dediči Volkerja Turjaškega. Po smrti strica Erazma Viltuškega sta si viltuško dediščino namreč razdelila njegova nečaka Viljem in Jurij Turjaški. Poleg navedene dediščine je v dediščino spadala tudi polovica gradu Gromperk pri Slovenski Bistrici. Pod Viljemovo štajersko posest je med drugim sodil tudi Rogatec pri Rogaški Slatini. V Rogatcu je Viljem med leti 1475 in 1478 opravljal funkcijo oskrbnika.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Maribor : [M. Grajfoner], 2017
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 104744707

Library/institution City Acronym For loan Other holdings
Miklošič Library FPNM, Maribor Maribor PEFMB reading room 1 cop.
loading ...
loading ...
loading ...