ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Duševno zdravje mladih v času epidemije COVID-19 : diplomsko delo
    Jozič, Katarina
    Epidemija COVID-19 je v letu 2020 povzročila številne spremembe in posledice v svetu, velik vpliv pa je imela tudi na duševno zdravje ljudi. V diplomski nalogi me je zanimalo, kako so epidemija ... COVID-19 in spremljajoči ukrepi povezani z duševnim počutjem mladih ter kakšne so bile njihove strategije spoprijemanja s posledicami epidemije in epidemioloških ukrepov. V teoretičnem delu diplomske naloge sem najprej opredelila duševno zdravje in povzela nekaj teoretičnih izhodišč na to temo, v nadaljevanju sem opisala pojave stresa, tesnobe in depresije, v zadnjem delu teoretičnega uvoda pa sem predstavila pojav epidemije COVID-19 ter njeno povezanost z duševnim zdravjem mladih. V raziskovalnem delu sem predstavila svojo kvalitativno raziskavo, kjer sem izvedla intervjuje z osmimi mladostniki. Osredotočila sem se na to, kako so mladostniki doživljali posledice epidemije COVID-19 oziroma kako je ta vplivala na njihovo duševno zdravje in vsakdanje delovanje ter kaj bi mladi potrebovali za izboljšanje svojega počutja v času krize COVID-19. Rezultati raziskave so pokazali, da so se mladi soočali s slabim duševnim počutjem tako v prvem kot tudi v tretjem valu epidemije. Med mladimi so prevladovali stres, negotovost, brezvoljnost, slabo počutje, poleg tega pa so se soočali tudi s težavami ob šolanju na daljavo. Mladi so v večini občutili brezupnost, žalost, melanholičnost in naveličanost ter izpostavili težave s kopičenjem obremenitev. Ugotovila sem negativen vpliv na njihovo vsakdanje življenje, saj so doživljali spremenjeno vsakodnevno rutino, soočali so se z izgubo socialnih stikov, imeli so težave z obvladovanjem obveznosti in nenehnim spremljanjem medijev v povezavi z epidemijo. Ugotovila sem, da so ukrepi epidemije negativno vplivali na počutje in delovanje mladih, saj so zaradi njih pretežno neuspešno izpolnjevali svoje življenjske in šolske cilje ter obveznosti. V času trajanja epidemije so bile zaznane tudi duševne in telesne posledice, med katerimi so najbolj izstopali pojavi tesnobe, paničnih napadov, pogosto jokanje in nespečnost, osamljenost, zaskrbljenost in depresivno počutje. Pozitiven vpliv epidemije COVID-19 je bil zaznan le pri nekaterih izjemah, ki so bili v drugačnih okoliščinah od večine. Ugotovila sem pozitivne dejavnike, ki so pripomogli k spoprijemanju s posledicami epidemije, in sicer: dobra organizacija obveznosti, sprijaznjenje s situacijo, telesna dejavnost, podpora družine, vzdrževanje stikov z bližnjimi in prijatelji ter strokovna pomoč. Mladi so tudi poudarili, da so v času epidemije potrebovali večjo podporo in pomoč s strani šol in fakultet. Prav tako so izpostavili pomembnost podpore s strani družine pri iskanju strokovne pomoči.
    Type of material - undergraduate thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [K. Jozič], 2022
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 112471555

Library/institution City Acronym For loan Other holdings
Faculty of Social Work, Ljubljana Ljubljana VSSDLJ not for loan 1 cop.
loading ...
loading ...
loading ...