ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
13.
Vpliv izbranih gozdnih drevesnih vrst na lastnosti tal v mešanih gorskih gozdovih v Alpah : magistrsko delo : magistrski študij - 2. stopnja = Influence of selected forest tree species on soil properties in mixed mountain forests in the Alps : M. Sc. Thesis : Master Study Programmes
Horvat, Peter, gozdar
Drevesne vrste vplivajo na tla z vnosom nadzemnega in podzemnega opada, absorpcijo hranil in vode iz različnih plasti tal ter s sodelovanjem z različnimi talnimi organizmi. V magistrski nalogi smo ...preučevali vpliv dveh drevesnih vrst na kemijske lastnosti tal, mikrobno biomaso in sestavo talnih mikrobnih združb. Tla smo vzorčili v bukovem (Fagus sylvatica L.) in smrekovem (Picea abies (L.) Karsten) sestoju z isto združbo tal na isti matični podlagi. Na lokaciji bukovega sestoja je bil pred 20-30 leti mešani sestoj jelke, smreke in bukve, v katerem je jelka prevladovala. Vsebnost skupnega organskega C (Corg), skupnega N, topnega Corg in topnega N je bila v zgornjih 10 cm tal značilno večja v smrekovem kot v bukovem sestoju (11,54 vs. 9,00 %; 0,63 vs. 0,52 %; 15,30 vs. 9,45 mg C kg-1 suhih tal; 2,90 vs. 1,65 mg N kg-1 suhih tal; zaporedoma). V bukovem sestoju pa je bila, v primerjavi s smrekovim, na tej globini večja nasičenost z izmenljivimi bazičnimi kationi (84,60 vs. 43,60 %), predvsem Ca. Značilnih razlik v pH tal med sestojema nismo zaznali, kar kaže na veliko puferno sposobnost tal in s tem počasen odziv pH na spremembe v sestavi sestoja. Mikrobni biomasni ogljik, določen z metodo fumigacije s kloroformom, je bil v zgornji globini značilno večji v smrekovem v primerjavi z bukovim sestojem (584,66 vs. 491,98 mg C kg-1 suhih tal). To pa ne velja za mikrobni biomasni dušik in mikrobno biomaso ocenjeno s količino skupne DNK, kjer nismo zaznali značilnih razlik. Številčnost mikrobne združbe bakterij, gliv in krenarhej smo določili s kvantitativno verižno reakcijo s polimerazo (qPCR). Značilnih razlik med sestojema v številčnosti bakterij in gliv ni bilo. Značilno večja številčnost je bila pri krenarhejah v smrekovem sestoju v spodnji globini, v zgornji pa je bila ta mejna (p = 0,053). Rezultati te študije so pokazali vpliv drevesnih vrst na izbrane lastnosti tal, vendar bi bilo, upoštevajoč, da sestoja nista bila povsem primerljiva, smiselno preveriti tudi vpliv starosti sestoja in primerljivost ostalih okoljskih razmer. Potrebne so nadaljnje bolj poglobljene študije sestave mikrobnih združb, npr. mikoriznih gliv.
Type of material - master's thesis
; adult, serious
Publication and manufacture - Ljubljana : [P. Horvat], 2022
It was not necessary to add the material to the shelf.
Bibliographic material was successfully added on shelf.
Adding bibliographical material on shelf was not successful.
Material is already on the shelf.
Permalink
URL:
Impact factor
Access to the JCR database is permitted only to users from Slovenia. Your current IP address is not on the list of IP addresses with access permission, and authentication with the relevant AAI accout is required.
Year
Impact factor
Edition
Category
Classification
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
Select the library membership card:
DRS,
in which the journal is indexed
Database name
Field
Year
Links to authors' personal bibliographies
Links to information on researchers in the SICRIS system
Subject headings in COBISS General List of Subject Headings
Select pickup location
The material from the parent unit is free. If the material is delivered to the pickup location from another unit, the library may charge you for this service.
