ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Prosto gibanje delavcev in pojem delavec v EU v luči aktualnih izzivov [Elektronski vir] : od digitalizacije do pandemije : magistrsko delo
    Unger, Tea
    Pojem »delavec« predstavlja osrednji pojem tako v okviru temeljne svoboščine prostega gibanja delavcev, ki je ena izmed štirih svoboščin notranjega trga EU kot tudi preostalega materialnega delovnega ... prava, vendar kljub temu pravo EU ne daje enotne definicije. Posledično je ključni vir razlage koncepta »delavec« postalo Sodišče EU skozi svojo sodno prakso. Pravno podlago za razlago pojma »delavec« je Sodišče EU iskalo v členu 45 PDEU o prostem gibanju delavcev. Prelomno odločitev je sprejelo v zadevi Lawrie Blum, v kateri je ustvarilo tristopenjski test, na podlagi katerega je mogoče ugotoviti obstoj delovnega razmerja v smislu člena 45 PDEU. Test zajema tri ključne kriterije, ki se nanašajo na ekonomsko dejavnost, nadzor delodajalca in plačilo za opravljeno delo. Ob analizi sodne prakse znotraj posameznih kriterijev lahko hitro ugotovimo, da je tudi sodna praksa Sodišča EU neenotna, kar povzroča še dodatno nejasnost in zmedo. Zdi se, da je Sodišče EU razpeto med varstvom temeljne svoboščine notranjega trga in bojaznijo držav članic, da jim bo naloženo dodatno socialno breme. Na prosti pretok oseb in pojem »delavec« sta v zadnjih letih vplivala proces digitalizacije in pandemija Covid-19. Prvi vpliv je s seboj prinesel številne novosti, med drugim tudi platformno ekonomijo in novi obliki dela, crowdwork (množično delo) in on demand via app (delo na zahtevo preko aplikacij). Izvajalci v teh oblikah opravljajo delo pogosto kot samostojni podjetniki. Posledično se je tudi na tem področju začelo postavljati vprašanje, kdo ustreza pojmu »delavec«. Sodišče EU konkretno še ni odločalo o tem vprašanju, pričakovati pa je, da ko bo do tega prišlo, bo v okviru tristopenjskega testa največ težav povzročal kriterij dejanskega in resničnega dela in nadzor drugega subjekta. Na pomanjkanje avtonomne definicije pojma »delavec« v pravu EU kažejo tudi odločitve nacionalnih sodišč v okviru tega pojma pri platformnem delu. Drugi zanimiv vpliv na prosto gibanje delavcev je imela pandemija Covid-19. Širjenje virusa je prineslo številne ukrepe za omejitev gibanja. Že od začetka vstopa virusa v evropski prostor se je postavilo vprašanje, kako bo to vplivalo na delavce migrante. Večina držav članic je vzpostavila splošno prepoved prehajanja državnih meja, pri tem pa kot izjeme navedla delavce migrante. Evropske institucije so sicer pozivale k ponovni vzpostavitvi prostega gibanja, vendar je iz smernic Evropske komisije mogoče razbrati, da so posebno pozornost namenili lažjemu prehodu delavcev čez mejne prehode. S takšnimi ukrepi se nam postavi vprašanje: »Ali je EU v svojem bistvu še zmeraj ekonomska integracija?«
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Maribor : [T. Unger], 2022
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 126300675