ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Primerjava urejenosti gospodarjenja z državnimi gozdovi v Republiki Sloveniji, Republiki Hrvaški in Bosni in Hercegovini [Elektronski vir] : magistrsko delo - 2. stopnja = Comparison of the state forest management in Republic of Slovenia, Republic of Croatia and Bosnia and Herzegovina : M. Sc. Thesis - master study programmes
    Gačo, Amina
    Državni gozdovi igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju GLS in ostalih ekosistemskih storitev gozda. V nalogi smo analizirali in primerjali urejenost gospodarjenja z državnimi gozdovi v Republiki ... Sloveniji (RSlo), Republiki Hrvaški (RHr) in Bosni in Hercegovini (Federaciji in Republiki Srpski). Na podlagi zakonodaje so v analiziranih državah za upravljanje z državnimi gozdovi ustanovljena podjetja, katera državi za upravljanje državnih gozdov plačujejo letna nadomestila, ki se med analiziranimi državami razlikujejo. Najvišja višina nadomestila za upravljanje državnih gozdov se pojavlja v RSlo (20,0 %), sledijo ji RHr in Republika Srpska (RS) z 10,0 %, najnižje nadomestilo pa imajo kantoni v FBIH, kjer se višina nadomestila giblje med 5,0 in 9,0 %. Analizirane države se razlikujejo tudi po osnovah za izračun nadomestila. RSlo ima kot osnovo prihodek od prodaje gozdno lesnih sortimentov, v FBIH je osnova določena na podlagi cene lesa na panju v skladu s cenikom in prihodkov od prodaje nelesnih gozdnih proizvodov, V RS je osnova prihodki od prodaje lesa določeni na osnovi cene lesa na panju v skladu s cenikom, v RHr pa je osnova prodajna cena lesa na panju. Vsem analiziranim državam pa je skupno, da plačujejo različnim subjektom nadomestilo za upravljanje z državnimi gozdovi (subjekti so država, kantoni in enote lokalne samouprave). Vplačana sredstva iz naslova nadomestila za upravljanje državnih gozdov uporabljajo upravičenci namensko in nenamensko oz. v različne namene (najpogosteje so sredstva porabljena za vlaganja v gozdove), vendar pa med analiziranimi državami obstajajo velike razlike. Poleg nadomestila za upravljanje državnih gozdov pa država prejema še druga nadomestila, ki jih plačujejo različni obvezniki. Največ drugih nadomestil prejme država iz naslova lastništva nad gozdov v FBiH (6 nadomestil), sledijo RSlo (5 nadomestil), RHr (3 nadomestila) in RS (2 nadomestili). Na podlagi raziskave lahko zaključimo, da se v RSlo država obnaša najbolj racionalno oziroma gospodarno, saj je predvideno najvišje nadomestilo za upravljanje državnih gozdov hkrati pa je osnova za izračun nadomestila (prihodki od prodaje lesa) odsev tržnih razmer in upošteva dejansko kakovostno strukturo posekanih sortimentov.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [A. Gačo], 2022
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 126759939

    Link(s):

    Repository of the University of Ljubljana – RUL

Shelf entry