ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Izbira barve pri upodabljanju čustveno intenzivne motivike [Elektronski vir] : magistrsko delo
    Škrgić, Sabina
    Diplomsko delo vsebuje teoretični in empirični del. V teoretičnem delu sem raziskovala razvoj otrokovega likovnega in čustvenega izražanja. Pri likovnem izražanju sem se tako osredotočila na otrokovo ... risbo in razvoj likovnega izražanja v predšolskem obdobju. V predšolskem obdobju velikokrat opazujemo in raziskujemo otroško risbo, pri čemer lahko razmeroma hitro ugotovimo, kako pomembno vlogo ima ta pri otrokovem izražanju čustev in misli. Na osnovi risbe lahko razberemo tako potencialno stisko otroka kot tudi njegove potrebe, izkušnje in želje. V okviru svojega diplomskega dela sem se pri čustvenem izražanju osredotočila na opredelitev čustev in področja čustvovanja ter tudi njihov razvoj v predšolskem obdobju. Pri tem je pomembno, da otrok zna izraziti in prepoznati čustva, saj le tako lahko z njimi upravlja. Dotaknila sem se tudi področij, ki v predšolskem obdobju podobno kot likovnost vsebujeta zaznaven čustveni vidik. To sta pripovedovanje in glasba ter njun pomen v tem obdobju. Glasbene izkušnje, ki jih otrok pridobi, spodbujajo raziskovanje idej, povečajo otrokovo izražanje čustev ter povečajo zavedanje in opažanje čustev drugih ljudi. Pripovedovanje je v predšolskem obdobju močno povezano s slikanicami, ki tako v narativu zgodbe kot tudi z ilustracijami lahko vplivajo na otrokova čustva in njihovo izražanje. V empiričnem delu diplomskega dela sem z raziskavo skušala ugotoviti, ali oziroma kako spodbujanje čustev vpliva na otrokovo izbiro barv pri likovnem izražanju. S tem namenom sem izvedla tri ločene aktivnosti, vezane na pripoved, ilustracijo in poslušanje glasbe. V raziskavi je sodelovalo 12 otrok. Vsak otrok je ustvarjal šestkrat, in sicer: na podlagi dveh likovnih del, dveh zgodb in dveh glasbenih del. V vseh primerih je imelo eno delo pozitivno, drugo pa negativno konotacijo. Avtor likovnih del je Henri Matisse, avtorica žalostne zgodbe je Ida Mlakar (Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost, 2021), avtorja vesele zgodbe sta Uli Geissler in Gunther Jakobs (Smeh je najboljše zdravilo, 2009), avtor žalostne glasbe je Beethoven (Moonlight Sonata), avtor vesele pa Wolfgang Amadeus Mozart (Mala nočna glasba). Likovni deli sta se med seboj razlikovali po drži telesa in izrazu na obrazu gospe na sliki. Prebrani zgodbi sta se med seboj razlikovali po vsebini, ena je žalostna in druga vesela. Ilustracije so pri obeh zgodbah v živahnih barvah. Prav tako sta se glasbeni deli, ki so ju otroci poslušali in pri tem ustvarjali, razlikovali po poskočnosti, umirjenosti. Otroci so imeli za ustvarjanje na izbiro živahne in umirjene barve. Z analizo risb sem ugotavljala, kako so umetniški deli, zgodbi in glasbi vplivali na izbiro barve pri likovnem izražanju. Prav tako sem ugotavljala, kako sta ilustraciji vplivali na vsebino likovnega izražanja otrok.
    Type of material - undergraduate thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [S. Škrgić], 2022
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 132273411

    Link(s):

    Repository of the University of Ljubljana – RUL

Shelf entry