ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
13.
Mrežna soodvisnost med poklicno obremenjenostjo, partnerskim odnosom in vzgojo otrok : doktorska disertacija
Kozlovič, Katja
Doktorsko delo z naslovom Mrežna soodvisnost med poklicno obremenjenostjo, partnerskim odnosom in vzgojo otrok obravnava mrežno povezanost med štirimi raziskovalnimi spremenljivkami, in sicer na eni ...strani med doživljanjem obremenitev na delovnem mestu in kvaliteto partnerskega odnosa staršev, na drugi pa med čustvenimi in vedenjskimi težavami ter učnim uspehom njihovih otrok. Teoretski uvod podaja pregled strokovne literature in dosedanjih raziskav na tem področju, najprej po posameznih dejavnikih raziskovanja, na koncu pa tudi pregled različnih povezav med posameznimi spremenljivkami.
V kvantitativni raziskavi smo na skupnem vzorcu 293 zaposlenih staršev, ki imajo vsaj enega šolajočega se otroka, starega od 6 do 18 let, preverjali omenjeno povezanost med posameznimi spremenljivkami.
Zbiranje podatkov se je zaradi zahtevnosti pridobivanja udeležencev izvajalo tri leta, in to po vsej Sloveniji. S statistično analizo smo preverjali statistično pomembno povezanost med posameznimi spremenljivkami in ugotovili, da obstaja statistično pomembna povezava med poklicno obremenjenostjo in kvaliteto partnerskega odnosa staršev ter čustvenimi in vedenjskimi težavami njihovih otrok. Učni uspeh otrok se statistično pomembno razlikuje le pri kategoriji »vsebina dela«, ki smo jo preverjali pri poklicni obremenjenosti v četrti hipotezi. Pri kvaliteti partnerskega odnosa staršev glede na učni uspeh otrok ni statistično pomembnih razlik. Določena povezava s to spremenljivko se je pokazala v kvalitativnem delu raziskave, kar kaže potrebo po nadaljnji obravnavi. Tako lahko na glavno raziskovalno vprašanje o mrežni povezanosti omenjenih spremenljivk odgovorimo delno pritrdilno, saj statistično pomembna povezanost obstaja med doživljanjem obremenitve na delovnem mestu, kvaliteto partnerskega odnosa staršev ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, medtem ko se učni uspeh statistično pomembno povezuje le s čustvenimi in vedenjskimi težavami otrok. S tem smo pridobili pomembne ugotovitve za nadaljnje praktično delo na področju dela z družinami. Na tem mestu se nam je odprlo tudi vprašanje o morebitni pomanjkljivosti v metodologiji raziskovanja in ugotavljanja učnega uspeha pri otrocih, ki bi ga bilo v prihodnjih raziskavah priporočljivo upoštevati.
Drugi del raziskave, kvalitativni del, je bil opravljen na vzorcu desetih parov staršev, s katerimi smo izpeljali polstrukturirani intervju. Udeleženci so opisali, kako doživljajo oziroma kakšne izkušnje imajo glede povezanosti posameznih raziskovalnih spremenljivk, in v intervjuju odgovarjali na tri odprta vprašanja. Rezultate kvalitativnega dela raziskave smo lahko neposredno primerjali le s prvo hipotezo kvantitativnega dela, ki vsebinsko ustreza prvemu vprašanju kvalitativnega dela in ugotavlja statistično pomembno povezavo med poklicno obremenjenostjo in kvaliteto partnerskega odnosa staršev, na kar je odgovorila tudi kvalitativna raziskava. Drugo in tretje vprašanje kvalitativnega dela raziskave sta komplementarni glavnemu raziskovalnemu vprašanju, a zaradi drugačnega grupiranja spremenljivk ne omogočata neposredne primerjave. Intervjuvani starši menijo, da se obremenjenost na delovnem mestu prenaša na kvaliteto njihovega partnerskega odnosa, kar se odraža in zrcali tudi v njihovem odnosu do otrok, ob čemer so pri negativnih prenosih čutenj opazne čustvene in vedenjske težave.
Povezanost med poklicno obremenjenostjo, partnerskim odnosom in vzgojo otrok je namreč povezana z dinamiko družinskega življenja. Tako ocenjujemo, da rezultati raziskave niso pomembni le za razvoj znanosti, marveč imajo velik pomen zlasti za praktično delo z družinami, in sicer tako v izobraževalne kot terapevtske namene. Zdi se nam pomembno, da te dejavnike ohranimo v mislih pri vsaki obravnavi družinske dinamike, saj se vedno pojavljajo skupaj in so povezani. Na tem področju tako obstajajo priložnosti za nadaljnje raziskovanje.
Ob upoštevanju metodoloških pomanjkljivosti, ki so se pokazale med to raziskavo (vezano predvsem na spremenljivko učnega uspeha), imajo rezultati obeh delov raziskave pomembno vrednost za nadaljnja raziskovanja omenjenih dejavnikov.
Znanstveni doprinos raziskave vidimo predvsem v preučevanju mrežne povezanosti dejavnikov, ki pomembno sooblikujejo družinsko dinamiko, ki do sedaj v slovenskem prostoru še ni bila raziskovana na takšni ravni. Tudi preko dosedanjega prebiranja znanstvenih raziskav v svetu ni bilo zaslediti nobene raziskave, ki bi preučevala mrežno povezanost omenjenih štirih spremenljivk.
Type of material - dissertation
; adult, serious
Publication and manufacture - Ljubljana : [K. Kozlovič], 2022
It was not necessary to add the material to the shelf.
Bibliographic material was successfully added on shelf.
Adding bibliographical material on shelf was not successful.
Material is already on the shelf.
Permalink
URL:
Impact factor
Access to the JCR database is permitted only to users from Slovenia. Your current IP address is not on the list of IP addresses with access permission, and authentication with the relevant AAI accout is required.
Year
Impact factor
Edition
Category
Classification
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
Select the library membership card:
DRS,
in which the journal is indexed
Database name
Field
Year
Links to authors' personal bibliographies
Links to information on researchers in the SICRIS system
Subject headings in COBISS General List of Subject Headings
Select pickup location
The material from the parent unit is free. If the material is delivered to the pickup location from another unit, the library may charge you for this service.
