ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Duševno zdravje svojcev oseb s Parkinsonovo boleznijo, družinsko delovanje in načini spoprijemanja : magistrsko delo
    Bergant, Jerca
    Število starejših ljudi se z leti vztrajno povečuje, vse večja pa je tudi pojavnost s starostjo povezanih kroničnih bolezni. Parkinsonova bolezen je vedno vpeta v širše družinsko, partnersko, ... poklicno in družabno življenje, kar dokazuje tudi vse bolj opazen trend naraščanja stopnje družinske (neformalne) oskrbe. Skrb za družinskega člana v življenje oskrbovalcev vnaša smisel, upanje in hvaležnost, hkrati pa lahko svojci zaradi visoke čustvene vpletenosti in fizične izčrpanosti doživljajo tudi anksioznost, depresivnost ali izgorelost. Pri slednjem obstajajo tudi velike medosebne razlike, ki jih lahko pripišemo razlikam v lastnostih bolezni, oskrbovane osebe ali oskrbovalcev. Dosedanje raziskave ugotavljajo, da so za ustrezno prilagajanje na bolezen pomembni predhodni odnosi med družinskimi člani, hkrati pa se le-ti po nastopu bolezni močno spreminjajo sočasno z razvojem bolezni. Namen magistrske naloge je bil preveriti, kako se kohezivnost, konflikt in izraznost povezujejo z anksioznostjo in depresivnostjo družinskih oskrbovalcev oseb s Parkinsonovo boleznijo ter kako se slednji dve meri duševnega zdravja povezujeta z različni načini spoprijemanja s stresom. Raziskala sem tudi razlike med oskrbovalci v merah družinskih odnosov ter anksioznosti in depresivnosti. Vzorec je zajemal 44 družinskih oskrbovalcev, ki so izpolnili Indeks družinskih odnosov (FRI), Vprašalnik spoprijemanja s stresom (CRI) in Lestvico hospitalne anksioznosti in depresivnosti (HADS). Rezultati so pokazali negativno povezavo med izraznostjo in anksioznostjo. Pri spoprijemanju s stresom se je anksioznost značilno pozitivno povezovala s kognitivnim izogibanjem, resignacijo in čustvenim olajšanjem, depresivnost pa se je pozitivno povezovala s pozitivno ponovno oceno. Ugotovitve dajejo dobro izhodišče za nadaljnje raziskave in idejo za razvoj programov pomoči preko učenja učinkovitega izražanja čustev ali spoprijemanja s stresom. Rezultati so pokazali tudi statistično značilne medosebne razlike v družinskih odnosih, anksioznosti in depresivnosti glede na prejemanje dodatne pomoči pri oskrbovanju, odnos z oskrbovano osebo in pogostost oskrbovanja. Magistrska naloga tako opozarja tudi na določene skupine družinskih oskrbovalcev, ki potrebujejo še dodatno pozornost.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [J. Bergant], 2023
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 155070211

Library/institution City Acronym For loan Other holdings
Faculty of Arts, Central Humanities Library, Lj. Ljubljana FFLJ reading room 1 cop.
loading ...
loading ...
loading ...