ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Retrospektivna analiza vzorcev predpisovanja protimikrobnih zdravil na Kliniki Golnik po epidemiji koronavirusne bolezni 19 = Retrospective analysis of antimicrobial use patterns at the Universitiy Clinic Golnik in the post-covid-19 epidemic period : enoviti magistrski študijski program Farmacija
    Voljkar, Špela
    Protimikrobna zdravila, predvsem protibakterijska, so pogosto predpisana skupina zdravil. Neustrezno predpisovanje in uporaba lahko vodita v daljše hospitalizacije, večje stroške zdravljenja in večjo ... odpornost mikroorganizmov, zaradi česar se skozi leta učinkovitost protimikrobnih zdravil pomembno zmanjšuje. Z retrospektivno raziskavo smo želeli pridobiti vpogled v vzorce predpisovanja protimikrobnih zdravil na Kliniki Golnik. Vključili smo 297 bolnikov, ki so bili odpuščeni med 1. 1. in 31. 3. 2022, z najmanj eno od naslednjih odpustnih diagnoz: pljučnica (n = 145), akutno poslabšanje kronične obstruktivne pljučne bolezni (n = 89), bronhitis (n = 22) ali okužba sečil (n = 41). Večina bolnikov je bila starejših, z mediano starosti 72 let, in s pridruženimi obolenji. Najpogostejša povzročitelja okužb dihal sta bila Streptococcus pneumoniae in Haemophilus influenzae, pri okužbah sečil pa Escherichia coli. V vseh skupinah je bil kot začetna protimikrobna terapija najpogosteje predpisan amoksicilin s klavulansko kislino (med 55,9 in 62,1 %), ki se kot zdravilo prve izbire priporoča le pri akutnem poslabšanju kronične obstruktivne pljučne bolezni in težjih oblikah pljučnice. Ozkospektralni penicilini so bili kot začetna terapija uporabljeni le pri enem bolniku in kot nadaljevalna terapija pri treh bolnikih. Protimikrobna terapija je bila ustrezno spremenjena pri 43/95 (45,3 %) bolnikov, pri katerih je bil na voljo antibiogram. Pri 33/95 (34,7 %) bolnikov protimikrobna terapija po prejemu antibiograma ni bila spremenjena oziroma je bila neustrezno spremenjena. S tem so bili bolniki skupno kar 197 dni zdravljeni z neustreznim oziroma neoptimalnim protimikrobnim zdravilom. Pri ostalih bolnikih 19/95 (20,0 %) terapije ni bilo mogoče pravočasno spremeniti zaradi poznega prejema antibiograma ali smrti bolnika pred prejemom antibiograma. Mediana prehoda z intravenske na peroralno terapijo je bila pri bolnikih z akutnim poslabšanjem kronične obstruktivne pljučne bolezni 3,5. dan, pri pljučnici in bronhitisu 5. dan, pri okužbah sečil 5,5. dan. Mediana dolžine zdravljenja z vsaj enim protimikrobnim zdravilom je bila 9 dni pri pljučnici in okužbah sečil, 8 dni pri bronhitisu in 7 dni pri akutnem poslabšanju kronične obstruktivne pljučne bolezni. V primerjavi z obdobjem pred epidemijo koronavirusne bolezni se je trajanje protimikrobne terapije podaljšalo.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [Š. Voljkar], 2023
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 158120451

Library/institution City Acronym For loan Other holdings
Faculty of Pharmacy, Ljubljana Ljubljana FFALJ reading room 1 cop.
loading ...
loading ...
loading ...