ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Pravica do minimalne plače [Elektronski vir] : magistrsko delo
    Seršen, Primož, 1995-
    Magistrsko delo podrobneje proučuje institut minimalne plače v Republiki Sloveniji in njegov vpliv ter pomen v luči mednarodnih in nacionalnih pravnih virov. Na tej podlagi je podrobneje analizirana ... pravica do minimalne plače s poudarkom na ugotavljanju skladnosti slovenske ure-ditve s standardi, ki jih določajo mednarodni dokumenti in pravo EU ter pravnih vprašanjih, povezanih z njeno določitvijo ter njenim uveljavljanjem. Ustrezna minimalna plača je ključnega pomena za vzpostavitev ustreznih delovnih in življenj-skih pogojev ter doseganja skupne blaginje, kar na mednarodno pravni ravni izpostavljajo predvsem konvencije, sprejete v okviru Mednarodne organizacije dela (MOD). Z vidika mini-malne plače sta pomembni predvsem Konvencija MOD št. 131 in njena predhodnica Konven-cija MOD št. 26, ki je kot »mati« instituta minimalne plače postavila temelje in podlago siste-ma določanja minimalne plače. Slednje, tako kot nedavno sprejeta Direktiva, ne določajo viši-ne (ustreznih) zneskov minimalnih plač, temveč zgolj kriterije za njeno določitev. V sklopu splošno sprejetih načel mednarodnega prava je minimalna plača vezana na tako ime-novani »prag dostojnosti« (decency threshold). V zvezi s slednjim je ključnega pomena Evrop-ska socialna listina-spremenjena (4. člen MESL). Slednja je poleg Evropskega stebra Socialnih pravic (alineja (b) 6. člena), ena izmed redkih, ki izpostavlja pomen tovrstnega mednarodnega standarda, ki neposredno naslavlja vprašanje pravičnega minimalnega plačila. Na nacionalnem nivoju je minimalna plača urejena z Zakonom o minimalni plači (ZMinP), ki je v okviru svoje geneze bil večkrat (ne)uspešno spremenjen. V okviru nazadnje sprejete novele ZMinP-B (nedaven predlog novele ZMinP-C ni bil sprejet), so bile med drugim spremenjene določbe, ki se navezujejo na ne-vštevanje dodatkov v znesek minimalne plače. V skladu s slo-vensko zakonodajo se znesek minimalne plače vsako leto uskladi najmanj z rastjo cen življenj-skih potrebščin. Z vidika kolektivnih pogodb magistrsko delo obravnava tudi vprašanje strukture plač in raz-merja med višino minimalne plače ter višino najnižje-osnovne plače, kot jo določajo posamezne panožne kolektivne pogodbe. V tej zvezi se postavlja ključno vprašanje višine zneska najnižje osnovne plače posameznega tarifnega razreda iz različnih kolektivnih pogodb napram trenutno določenem znesku minimalne plače v Republiki Sloveniji in uravnilovke, do katere prihaja za-radi tega. Z vidika prava EU pravico do minimalne plače uokvirja nedavno sprejeta Direktiva Evropske-ga parlamenta in Sveta o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji. Slednja predstavlja temelje in okvirne cilje, ki jih bodo države članice morale implementirati v svojo nacionalno zakonodajo s področja sistema urejanja minimalnih plač. V zvezi s postopkom implementacije Direktiva prav tako ne predstavlja podlage, ki bi državam članicam omogočala, da znižajo že zagotovljene nacionalne sisteme pravnega varstva. Cilj Direktive prav tako ni v spremembi obstoječih sistemov ureditve minimalnih plač držav članic EU, temveč v prilagoditvi in izbolj-šanju obstoječih. Pri tem je ključno tudi vprašanje skladnosti slovenske ureditve z vsebino in cilj sprejete Direktive.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Maribor : [P. Seršen], 2023
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 162762243

    Link(s):

    Digital Library of the University of Maribor – DLUM

Shelf entry