ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Eksperimentalne meritve toplotnega toka in določevanje toplotne prehodnosti toplotnega ovoja stavbe : [diplomska naloga] = Experimental measurments of heat flux and determination of thermal transmittance of building envelope : [graduation thesis]
    Kalar, Jan
    Ustrezno bioklimatsko načrtovanje, tako novih stavb kot tudi rekonstrukcij in sanacij obstoječih objektov, zagotavlja kakovostno notranje okolje, smotrno rabo energije in s tem energetsko ... učinkovitost ter varovanje okolja. Poglavitni dejavnik, ki vpliva na energetsko bilanco celotnega objekta, je pogosto ravno toplotna prehodnost stavbnega ovoja. Netransparentni del ovoja stavbe predstavljajo konstrukcijski sklopi, ki jih sestavljajo različni sloji materialov, pogosto tudi v kombinaciji z zračnimi plastmi. S svojimi materialnimi in termodinamičnimi lastnostmi določajo toplotni odziv konstrukcijskega sklopa glede na spreminjajoče robne pogoje (temperatura, vlažnost ipd.). Toplotno prehodnost konstrukcijskih sklopov z znano sestavo ter materialnimi in fizikalnimi lastnostmi uporabljenih materialov navadno določamo z uporabo računske metode. V tem primeru vpeljemo ustrezne poenostavitve in dejansko stanje zaradi uporabe računskega modela nekoliko prilagodimo. Pogosto se izkaže, da je zaradi nepoznavanja sestave in uporabljenih materialov tako določevanje netočno in privede do odstopanj od dejanskih vrednosti. V teh primerih so primernejše in-situ meritve (npr. merjenje gostote pretečenega toplotnega toka in temperature) na podlagi katerih ocenimo vrednosti toplotne prehodnosti. Z namenom ugotavljanja odstopanj med merjenimi in računsko določenimi vrednostmi toplotne prehodnosti smo v diplomskem delu za določevanje uporabili obe metodi. Računsko vrednost toplotne prehodnosti smo določali skladno s standardom ISO 6946:2017, vrednosti toplotne prehodnosti na podlagi in-situ meritev pa smo ocenili s povprečno metodo, ki je določena s standardom ISO 9869-1:2014. Z nadaljnjo analizo rezultatov smo želeli poiskati vzroke, ki privedejo do razlik med vrednostmi toplotne prehodnosti. Ugotovili smo, da so razlike med vrednostmi očitne. Do večjih odstopanj je prihajalo v konstrukcijskih sklopih, ki so vsebovali tako prezračevane kot neprezračevane sloje. V našem primeru so bili to sklopi analiziranih streh v naklonu, kjer so se vrednosti med izračunano in ocenjeno toplotno prehodnostjo na podlagi izvedenih meritev razlikovale tudi do 41,1 %. Manjša odstopanja so bila tudi pri konstrukcijskih sklopih zunanjih sten, kjer je bila razlika med vrednostmi do 12,5 %. Ugotovili smo, da so bile merjene vrednosti toplotne prehodnosti v štirih primerih višje, v dveh primerih pa je bila višja izračunana vrednost. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da z računskim določanjem vrednosti toplotne prehodnosti idealiziramo dejansko stanje in s takim matematičnim modelom zanemarimo dejanske dinamične vplive ter morebitne nepravilnosti v konstrukcijskih sklopih, izračunane vrednosti pa so tako podcenjene in ne odražajo dejanskega stanja na objektu. Ker je toplotna prehodnost pomemben faktor tudi pri izračunu energijske bilance stavbe, se je potrebno zavedati, da odstopanje od dejanskih vrednosti toplotne prehodnosti privede do zavajajočih in netočnih izkazov dejanske rabe energije v stavbah.
    Type of material - undergraduate thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [J. Kalar], 2020
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 186023939

Library/institution City Acronym For loan Other holdings
Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana Ljubljana FGGLJ reading room 1 cop.
loading ...
loading ...
loading ...