ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Prenova metodologije obračunavanja omrežnine in tarifnega sistema : študija št. 2507
    Morell Dameto, Nicolás Mariano ...
    Prizadevanja EU v okviru svežnja »Čista energija za vse Evropejce« postavljajo Slovenijo in njen energetski sektor pred nove izzive. Pri ukrepih za obvladovanje podnebnih sprememb mora energetski ... sektor delovati tako, da uporabnikom omrežij, proizvajalcem in končnim odjemalcem električne energije omogoči prevzemanje aktivnejše vloge pri oblikovanju svoje energetske prihodnosti. Uporabniki elektroenergetskega omrežja lahko s svojim obnašanjem pomembno vplivajo na potrebne naložbe za ohranjanje kakovosti in zanesljivosti njegovega delovanja. V študiji smo se osredotočili na to, kako lahko reguliran tarifni sistem, kot eden ključnih dejavnikov, ki prek obračunskih elementov omrežnine daje signale uporabnikom, doprinese k temu, da bodo uporabniki delovali hkrati v svojo korist in korist elektroenergetskega omrežja. Po analizi trendov in primerjave obstoječe metodologije s primerljivimi evropskimi državami smo se odločili za podrobnejšo analizo dveh metodologij. M1 je usmerjena predvsem v izboljšave trenutno veljavne metodologije, in sicer na način, da bi bolje odražala povzročene stroške glede na čas uporabe omrežja. M2 je usmerjena bolj v upoštevanje stroškov v prihodnosti. Pri oblikovanju obeh metodologij smo sledili regulativnim načelom, posebej še načelu povračila stroškov, ekonomske učinkovitosti, nediskriminatornosti in preglednosti. Tarife smo izračunali iz razpoložljivih agregiranih merilnih podatkov. Za analizo vpliva novih tarif na reprezentativne skupine odjemalcev pa smo uporabili anonimizirane masovne merilne četrturne (15 minutne) števčne podatke iz naprednega merilnega sistema (NMS) petih elektrodistribucijskih podjetij, petih zaprtih distribucijskih sistemov, distribucijskega operaterja in sistemskega operaterja za zadnja tri koledarska leta (od 2018 do 2020 ter delno tudi 2021). Za povrnitev priznanih stroškov elektrooperaterjem je bilo treba stroške ustrezno segmentirati. Stroške smo segmentirali lokacijsko (glede na nivo priključitve uporabnika) in časovno (glede na čas uporabe omrežja). Časovna razdelitev zahteva poglobljeno analizo letne krivulje obremenitve sistema, kjer smo s primerjavo največjega povpraševanja (top-10 ur) v vsakem mesecu na celotnem omrežju Slovenije identificirali dve najbolj reprezentativni sezoni v letu. Sledi analiza razlik med delovnimi in dela prostimi dnevi, pri čemer ločujemo delovne dneve v višji sezoni od delovnih dni v nižji sezoni in proste dneve v višji sezoni od prostih dni v nižji sezoni. Ker je trajanje Nižje sezone delovni dan bistveno daljše od trajanja Višje sezone delovni dan in obeh sezon dela prosti dni, se je za Nižjo sezono delovni dan namesto 10 ur največjega odjema upoštevalo 20 najbolj obremenjenih ur. Sledi opredelitev časovnih blokov znotraj dneva s tehnikami združevanja, kar rezultira v petih časovnih blokih: 1. Časovni blok 1: Višja sezona delovni dan - ure visoke obremenitve 2. Časovni blok 2: Višja sezona delovni dan - ure srednje obremenitve 3. Časovni blok 3: Nižja sezona delovni dan - ure visoke obremenitve in Višja sezona dela prosti dnevi - ure visoke obremenitve 4. Časovni blok 4: Višja sezona delovni dan - ure nizke obremenitve in Nižja sezona delovni dan - ure srednje obremenitve, Višja sezona dela prosti dnevi - ure srednje obremenitve, Nižja sezona - ure visoke obremenitve 5. Časovni blok 5: Nižja sezona delovni dan - ure nizke obremenitve, Višja sezona dela prosti dnevi - ure nizke obremenitve, Nižja sezona dela prosti dnevi - ure srednje in nizke obremenitve. Pri Metodologiji 1 so zaradi enostavnosti in preglednosti vsi časovni bloki za vse odjemalce enaki, kar pa ne pomeni, da je enaka tudi tarifna postavka. M1 časovnim blokom največje obremenjenosti omrežja dodeli največji del omrežnine za obračunano moč, oziroma izračunano tarifno postavko za obračunano moč, ne glede na fizikalne meje zmogljivosti obratovanja. Izbran odstotek ur (H), kot merilo največje obremenitve, je bil za vsak nivo priključitve uporabnika določen na podlagi občutljivostne analize. Izbran H=15 % rezultira v najbolj uravnoteženi in hierarhično razporejeni obremenitvi za vse nivoje priključitve uporabnika. Na podlagi tega smo dodelili stroške za izračun tarifne postavke omrežnine za obračunano moč glede na nivo priključitve uporabnika in časovni blok za oba elektrooperaterja. Glede na predhodne analize in ekspertno vedenje se večji del omrežnih stroškov pripiše moči (75 %) za vse nivoje priključitve uporabnika, razen za NN. Strošek NN omrežja je v celoti pripisan moči (100 %), kar pa ne pomeni, da uporabniki omrežja na NN ne plačujejo omrežnine za prevzeto energijo, saj so v tarifni postavki omrežnine za obračunano moč (posredno prek količin prevzete energije) v celoti upoštevani stroški sistemskih storitev v prenosnem sistemu, stroški električne energije za izgube v omrežju in stroški sistemskih storitev v distribucijskem sistemu, ki jih morajo kriti uporabniki omrežja na vseh nivojih priključitve uporabnika. Stroške, vezane na posamezni nivo priključitve uporabnika, namreč dodelimo po odjemnih skupinah na nižjih nivojih priključitve uporabnika v skladu s predhodno določenim kaskadnim modelom omrežja. Predpostavlja se, da se električna energija še večinoma proizvaja na najvišjem napetostnem nivoju in se distribuira glede na velikost odjema na različnih nivojih priključitve uporabnika pri čemer pa se upoštevajo količine električne energije, ki se proizvedejo lokalno na distribucijskem omrežju. Posebej smo obravnavali odjemalce, ki še nimajo naprednega števca, in za njih določili enotno tarifo po kateri imajo ob upoštevanju enakega obremenitvenega profila, kot ga ima odjemalec z naprednim števcem, na letni ravni enak strošek. M2 je osredotočena na obremenitev celotnega omrežja v prihodnosti. Temelji na določitvi omrežnine za prirastne stroške, ki upošteva napovedi dinamičnih koničnih obremenitev glede na čas uporabe omrežja, ter določitvi fiksne omrežnine, ki povrne preostale stroške omrežja. Uporabili smo enak model razčlenitve omrežja glede na nivo priključitve uporabnika in uporabnike omrežij kot pri Metodologiji 1. Pri ugotavljanju vzročnosti stroškov v prihodnosti se izračunajo prirastni stroški ločeno za vsak nivo priključitve uporabnika in se pripišejo skupinam uporabnikov glede na časovni interval. Časovni intervali so lahko urni, dnevni ali pa razdeljeni na časovne bloke, podobno kot v Metodologiji 1, pri čemer je za Metodologijo 2 značilno, da so lahko časovni bloki za različne nivoje priključitve uporabnika različni. Prirastne stroške pokrijejo uporabniki pri Metodologiji 2 skozi omrežnino za energijo, predano ali prevzeto, v urah konične obremenitve. V omrežnino za energijo je vključena še omrežnina za pokritje izgub električne energije in sistemskih storitev. Preostali stroški se izračunajo kot stroški omrežja, ki se ne povrnejo z omrežnino za energijo. Omrežnina za preostale stroške se obračuna v obliki fiksne omrežnine, ki smo jo v študiji vezali na obračunsko moč odjemalca. Prirastni stroški omrežja se izračunajo na podlagi pričakovane rasti stroškov omrežja v naslednjih 10-ih letih in fizikalnih omejitev omrežja. V študiji smo izhajali iz 100 ur največje letne obremenitve, v katerih nastopajo prirastni stroški za vsak posamezni nivo priključitve uporabnika, in tako določili mejne pretoke. Stroški sistemskih storitev so pripisani visoki napetosti in se v celoti odražajo v stroških prenosa. Ti stroški se razporedijo za vsako uro sorazmerno s skupno porabo energije v tej uri in se dodelijo samo odjemalcem električne energije. Stroški električne energije za izgube v omrežju se razporedijo po nivojih priključitve uporabnika glede na odstotek izgub na vsakem napetostnem nivoju ob upoštevanju skupnih energetskih izgub sistema. Glede na načelo ekonomske učinkovitosti in načelo odražanja stroškov je potrebno stroške napovedane konične obremenitve, tako za proizvajalce kot za odjemalce, obravnavati glede na porast pretoka skozi vsak nivo priključitve uporabnika zaradi povečanja povpraševanja ali proizvodnje. V nadaljevanju smo preverili, kako bodo nove tarife vplivale na obstoječe in tudi nove uporabnike elektroenergetskega omrežja, kjer smo posebno pozornost namenili aktivnim odjemalcem. M1 razpršeni proizvodnji, energetskim skupnostim in aktivnim odjemalcem ne predvideva omrežnine za predano energijo v omrežje (niti jih ne nagrajuje, niti se je ne zaračunava). Časovno diferencirano zaračunavanje odjema moči in energije spodbuja samooskrbo in nižanje prevzema/predaje energije v omrežje glede na potrebe elektroenergetskega sistema. Pri Metodologiji 2 plačujejo konično omrežnino, oziroma so z njo nagrajeni za prevzem oziroma predajo v omrežje tako proizvajalci, kot odjemalci. Omrežnino za pokritje preostalih stroškov se dodeli samo odjemalcem. Visoka časovna diferenciacija učinkovito signalizira vplive na omrežje, ki jih povzroča polnjenje električnih vozil, samooskrba ali hramba energije. Za lažjo praktično uporabo bi se lahko uporabili časovni bloki, ki opredeljujejo tipične dneve v letu in združujejo ure s podobno porabo. Posebej smo preučili še učinek novih tarif na ponudnike sistemskih storitev za prenosnega in distribucijskega operaterja, kjer smo pokazali možnosti uporabe kritičnih koničnih tarif. Izračuni za preučitev učinka novih tarif so bili narejeni na agregiranih podatkih za odjemne skupine in anonimiziranih podrobnih merilnih podatkih za leto 2019, saj je bilo leto 2020 zaznamovano s Covidom 19. Zaključujemo z ugotovitvijo, da sta tako M1 kot M2 usklajeni s svežnjem „Čista energija za vse Evropejce“ z določili Uredbe (EU) 2019/943 in direktive (EU) 2019/944. V prvi fazi se priporoča prehod z obstoječih tarif na tarife po Metodologiji 1. Po več letih izkušenj (na primer po vsaj dveh regulatornih obdobjih), pridobljenih z izvajanjem Metodologije 1, se lahko odloči o prehodu na metodologijo M2. V tem procesu je bistveno izboljšati upravljanje podatkov v skladu z informacijami, ki jih zagotavljajo napredni števci in nameniti posebno pozornost informiranju uporabnikov. Posebej je treba preučiti še, kako pristopiti k obravnavi uporabnikov, ki sodelujejo pri nudenju sistemskih storitev in jim zagotoviti enake konkurenčne pogoje za nastop na trgu (izvzetje iz obveznosti plačila dela omrežnine, ki nastane zaradi zagotavljanja sistemske storitve).
    Type of material - treatise, study ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : Elektroinštitut Milan Vidmar, 2021
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 187366403

No library within the COBISS.SI system holds a copy of this material.
loading ...
loading ...
loading ...

Shelf entry