ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Dejavnosti za spodbujanje zanimanja za rastline pri 4-5 let starih otrocih in vpliv teh dejavnosti na znanje in odnos otrok do rastlin [Elektronski vir] = Activities to promote interest in plants in children aged 4 to 5 years and the impact of these activities on children's knowledge about and attitudes towards plants : diplomsko delo
    Korošec, Melita, vzgojiteljica
    Rastline so pomemben del našega vsakodnevnega življenja. Pa vendar jih številni odrasli in otroci v svojem okolju zaznavajo mnogo slabše kot živali, kar vodi do tega, da jih slabše poznajo ter ne ... prepoznajo njihovega pomena in vrednosti tako za življenje na Zemlji kot tudi za človeka. Ta pojav strokovno imenujemo »rastlinska slepota«. Mnogi mlajši otroci rastlin sploh ne prepoznavajo kot živa bitja. Namen mojega diplomskega dela je bil poiskati dejavnosti, s katerimi bi pri predšolskih otrocih vzbudili pozornost in zanimanje za rastline, oblikovali pozitiven odnos do njih, spodbudili učenje o rastlinah ter na tak način preprečevali rastlinsko slepoto. Na podlagi literature, predhodnih izkušenj in preizkušanja smo sestavili izbor dejavnosti, za katere smo ocenili, da so primerne razvojni stopnji štiri do pet let starih otrok in da so učinkovite za doseganje zastavljenih ciljev dejavnosti. Pri tem smo upoštevali načelo aktivnega učenja, poudarek pa smo dali učenju z neposredno izkušnjo, stiku z živim ter igri in učenju v naravnem okolju. V diplomskem delu smo tudi raziskali učinkovitost teh dejavnosti za doseganje zastavljenih ciljev. Izvedli smo raziskavo, ki je vključevala eksperimentalno in kontrolno skupino. V raziskavo je bilo vključenih 47 otrok, starih štiri do pet let. Z otroki obeh skupin (eksperimentalne in kontrolne) smo najprej izvedli začetne polstrukturirane individualne intervjuje, s katerimi smo ugotovili začetno stanje njihovega zaznavanja rastlin v okolju, njihovega odnosa do rastlin ter poznavanja rastlin. Za začetek si je vsak otrok ogledal za namen raziskave izdelano sliko gozda z gozdnimi organizmi (rastlinami, glivami in živalmi) ter sliko travnika s travniškimi rastlinami in živalmi. Ob tem je dobil nalogo, da našteje, kar vidi. Zanimalo nas je, kako otrok zazna rastline v nekem okolju: kaj je na sliki opazil najprej in česa je opazil več: rastlin ali živali. Odnos otrok do rastlin smo ugotavljali s pomočjo šestih vprašanj v obliki: »Kako rad bi …?«. Vprašanja so navajala dejavnosti v zvezi z rastlinami (… gledal knjige o rastlinah, gojil rastlino, pomagal pri delu na vrtu, obiskal cvetoč travnik …), otrok pa je moral odgovoriti, ali bi to dejavnost zelo rad, srednje rad ali sploh ne bi počel. Vprašanja intervjuja, s katerimi smo ugotavljali poznavanje rastlin, so se nanašala na rastline, ki so bili vključene v načrtovane dejavnosti. Z otroki eksperimentalne skupine smo nato izvedli 7 dejavnosti, katerih izvajanje je trajalo 14 dni v obdobju enega meseca (od maja do junija 2023). Dejavnosti, od katerih so mnoge vsebovale elemente igre, so potekale v gozdu, na travniku in v igralnici. V gozdu so otroci iz rastlinskih delov gradili hišice za domišljijska bitja in se učili o rastlinskih materialih, uporabljenih za gradnjo. Izpolnjevali so posebno knjigo – v gozdu so iskali pare rastlinam ali njihovim delom, ki so jim bili ponujeni v knjigi (prilepljeni primerki konkretnega biološkega materiala iz tistega gozda). Na koncu so iz materialov in organizmov, ki so jih nabrali v gozdu, v igralnici izdelali »gozd v veliki zaprti steklenici« in en mesec spremljali dogajanje v njem. Na travniku so s cvetlicami krasili na liste narisane in z dvostranskimi lepilnimi trakovi opremljene podobe otrok. Okras so lahko bile le cvetice, ki so bile že vnaprej pritrjene na listu in so jih morali otroci na travniku poiskati. Nekaj travniških rastlin smo izkopali in jih posadili v igralnici, potem pa gojili v različnih pogojih (tudi brez vode in brez svetlobe). Otroci so sistematično spremljali tudi kalitev in rast fižola. Ob vseh izvedenih dejavnostih so otroci spoznavali raznolikost in značilnosti rastlin, njihova imena, življenjske procese v rastlinah (kalitev in rast, fotosinteza), življenjske potrebe rastlin ter vlogo rastlin v ekosistemih. Z otroki kontrolne skupine opisanih dejavnosti nismo izvedli, v tem času so njihove dejavnosti v vrtcu potekale brez posebnih vsebin o rastlinah. Dan po zaključku dejavnosti smo z otroki obeh skupin (eksperimentalne in kontrolne) izvedli končne intervjuje, ki so vsebovali isti nabor vprašanj kot začetni. Pridobljene rezultate smo kvantitativno analizirali ter prikazali v obliki grafov. Na podlagi primerjave odgovorov otrok začetnih in končnih intervjujev v kontrolni in eksperimentalni skupini smo dobili vpogled v učinkovitost izvedenih dejavnosti na poznavanje rastlin in odnos do njih. Pregled rezultatov je pokazal, da so izvedene dejavnosti močno povečale zanimanje otrok za rastline v eksperimentalni skupini. Otroci so bolje opazili rastline v okolju, bistveno pa se je izboljšalo tudi njihovo poznavanje gozdnih in travniških rastlin. V kontrolni skupini se odgovori otrok končnih in začetnih intervjujev niso bistveno razlikovali. Ugotovili smo, da je izbor dejavnosti, ki je zasnovan in izveden v tem diplomskem delu, učinkovito sredstvo za preprečevanje rastlinske slepote pri predšolskih otrocih. Ob dejavnostih, ki so bile otrokom zanimive, so jim postale zanimive tudi rastline. Predlagamo, da bi te dejavnosti vzgojitelji večkrat vključevali v svojo prakso in na tak način pomembno vplivali na otroke že v zgodnjem otroštvu, ki je ključno obdobje za oblikovanje pozitivnega odnosa do narave.
    Type of material - undergraduate thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [M. Korošec], 2024
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 196719619

    Link(s):

    Repository of the University of Ljubljana – RUL

Shelf entry