ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Duša, njene (stran)poti, družbeno nadzorstvo in kapitalizem
    Kanduč, Zoran, 1962-
    Tekst uvodoma osvetli razmerje med telesom in ʺdušoʺ, pravzaprav duševnimi pojavi, saj te metafizične entitete ni niti v objektivnem niti v subjektivnem svetu - za razliko od konkretnega, nenehno ... spreminjajočega se toka zavestnih izkušenj (ki so za posameznika nekaj najbolj realnega, čeprav še vedno ne vemo, kako nastanejo in čemu služijo) -, za nameček pa je tudi ni mogoče utemeljiti ali pojasniti z evolucijsko teorijo. Duša (v svoji enoviti in nesmrtni formi), ki jo Bog podari le človeški ʺkroni stvarstvaʺ, obstaja samo v religiozni perspektivi in torej kot ʺzgoljʺ intersubjektivna, v kolektivni domišljiji in komunikaciji vzpostavljena in ohranjajoča se realnost, ki ima še vedno vse prej kot zanemarljiv vpliv na precejšnje število ljudi, in to ne le vernikov. Dognanja bioloških ved pa čedalje bolj rušijo tudi vero v obstoj svobodne volje in enega samega, nedeljivega in avtentičnega (ʺresničnegaʺ) jaza (sebstva), ki je v optiki liberalnega humanizma ultimativni vir smisla, ekonomskih odločitev ter estetskih, moralnih in političnih sodb. Osrednji del sestavljajo analize dojemanj človeške duševnosti in njihov vpliv na organizacijo družbenega nadzorstva, izvrševanje oblasti in upravičevanje hierarhij, ki so izvorno praviloma vselej namišljene, sčasoma pa postajajo vse bolj empirično otipljive in okostenele: kot zloslutne prerokbe, ki se uresničujejo same - dokler jih ʺoni in one spodajʺ (dozdevno manjvredni in običajno zapostavljeni, zatirani, izkoriščani, prezirani ali celo osovraženi subjekti) s političnim bojem ne postavijo pod vprašaj, kar se v zgodovini pripeti pomenljivo redko, zelo počasi in ne vedno uspešno. V zvezi s tem je posebna pozornost namenjena razgrnitvi in preučitvi različnih pomenov čustveno močno otovorjene besede ʺsvobodaʺ. V sklepnem delu steče beseda o duševni motenosti in normalnosti, in sicer predvsem v povezavi z nasilnim vedenjem in različnimi načini soočanja posameznikov z ʺvse preveč človeškimʺ problemom raznovrstnega trpljenja kot (po vsej verjetnosti neodpravljive) tegobe, ki te ne doleti le zaradi te ali one smole, zle usode ali nesrečne konstelacije zvezd in planetov, ampak že zgolj zato, ker si živ, ker si kot subjekt ujet v življenje - v neuspeh lastnega nerojstva - in z njim spete naravne mehanizme, na katere pa se vse prepogosto prilepi še kup družbeno, kulturno in medosebno generiranega gorja. Najbolj na kratko in karikirano rečeno: človeška eksistenca = duševna motnja. Ta težava se dandanes vse bolj ʺrešujeʺ s kupovanjem komercialnih dobrin in storitev, ki obljubljajo doživljanje prijetnih občutkov (in eo ipso srečnost), in z uživanjem zdravil ali (zakonitih in nezakonitih) drog, ki neposredno spreminjajo posameznikov biokemični sistem. To pa ima več kot otipljive kriminogene učinke, saj je večina kriminalnega vedenja posredno ali neposredno povezana s posameznikovo težnjo po sreči (s hrepenenjem po prijetnih občutkih in netoleranco do neprijetnih občutkov).
    Source: Zbornik Pravnog fakulteta Sveučilišta u Rijeci = Collected papers of the Law Faculty of the University of Rijeka = Recueil des travaux de la Faculte de droit de l'Universite de Rijeka = Racolta di scritti della Facolta di giurisprudenza dell' Universita di Rijeka = Gesammelte Schriften der Rechtswissenschaftlichen Fakultaet der Universitaet in Rijeka = Sbornik na naučnyh rabot Juridičeskogo fakul'teta Universiteta v Reke. - ISSN 1330-349X (Vol. 38, br. 3, 2017, str. 985-1026)
    Type of material - article, component part ; adult, serious
    Publish date - 2017
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 2021198

Shelf entry