ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Metode poučevanja ob uporabi učbenikov in pripravah preizkusov znanja za razvijanje bralne pismenosti učencev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole [Elektronski vir] = Teaching methods by applying textbooks and preparing assessments papers for reading literacy development of the second cycle elementary school students : doktorska disertacija
    Pirš, Ada
    Razvijanje bralne pismenosti učencev 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole je bistvenega pomena, saj branje v tem obdobju prehaja od stopnje učenja branja v stopnjo učenja, ki ga omogoča ... branje. Prehod od ene stopnje branja do druge lahko učencem pri pouku omogočijo učitelji. Ti lahko učencem omogočijo tudi preseganje temeljne ravni bralne pismenosti, kar pa od učencev zahteva uporabo višjih miselnih procesov, od učiteljev pa različne metode poučevanja, ustrezno izbiro in učinkovito uporabo učbenikov ter pripravo kakovostnih in dovolj zahtevnih nalog v preizkusih znanja. Glede na to smo s polstrukturiranimi intervjuji z učitelji 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja ugotavljali, kako ti razumejo bralno pismenost, s katerimi metodami, še posebno pri poučevanju ob uporabi učbenikov, razvijajo bralno pismenost učencev ter katere spretnosti in znanja, potrebna za razvijanje bralne pismenosti učencev, učiteljem 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja po njihovem mnenju primanjkujejo in jim zaradi tega primanjkljaja otežujejo razvijanje bralne pismenosti učencev pri predmetu, ki ga poučujejo. Prav tako smo na podlagi omenjenih intervjujev ugotavljali, katere dejavnike, še posebno z vidika razvijanja bralne pismenosti učencev, učitelji upoštevajo pri izboru učbenikov za poučevanje v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju in katere pri pripravi nalog za pisne preizkuse znanja, namenjene ocenjevanju znanja učencev 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja. S polstrukturiranimi intervjuji in z vsebinsko analizo nalog v učbenikih in pisnih preizkusih znanja za ocenjevanje znanja smo ugotavljali, kako se dejavniki, ki so jih navedli učitelji, kažejo v učbenikih, ki jih učitelji uporabljajo pri poučevanju, in v preizkusih znanja, ki jih učitelji pripravljajo za ocenjevanje znanja učencev. Z vsebinsko analizo nalog pa smo še ugotavljali, katere naloge glede na raven zahtevnosti in zvrst prevladujejo v učbenikih in preizkusih znanja za ocenjevanje znanja in kakšne so z vidika razvijanja bralne pismenosti učencev povezave med predmetnim področjem, na katerega se naloge nanašajo, zvrstmi in ravnjo zahtevnosti nalog. Na podlagi polstrukturiranih intervjujev z učitelji smo ugotovili, da ti bralne pismenosti ne razumejo zgolj kot golega branja in razumevanja prebranega, ampak kot širšo veščino, ki pokriva življenjsko znanje in znajdenje, zato učitelji menijo, da jo je treba razvijati pri vseh predmetih. To intervjuvani učitelji po njihovem mnenju pri pouku razvijajo z branjem učencev in s pogovorom ter z nalogami o prebranem. Učenci glede na odgovore intervjuvanih učiteljev učbenik pri pouku v povprečju najpogosteje uporabljajo, da pisno odgovarjajo na vprašanja in da rešujejo naloge, ki so v njem, ter za glasno branje učne snovi na način, da učenci izmenično glasno prebirajo učbeniško besedilo. Pri delu s tem besedilom učitelji učencem v povprečju najpogosteje demonstrirajo način izpisovanja bistvenih podatkov iz besedila z dopisovanjem manj bistvenih. Intervjuvanim učiteljem po njihovem mnenju za razvijanje bralne pismenosti učencev pri predmetu, ki ga poučujejo, primanjkujejo znanja in poznavanje strategij za razvijanje bralne pismenosti, menijo pa tudi, da so preveč osredotočeni zgolj na svoj predmet, ki ga poučujejo, in na učno snov, ki jo določajo učni načrti in učna gradiva, ki jih uporabljajo pri pouku, ter da so pri izvajanju vsebine pouka preveč obremenjeni s časom, ki ga imajo na voljo za izvedbo ene šolske ure, pa tudi s heterogenostjo razredov, zato so po njihovem mnenju premalo osredotočeni na razvijanje bralne pismenosti. Za predmet, ki ga učitelji poučujejo, v sklopu svojega aktiva izberejo učbenik za poučevanje, pri čemer upoštevajo, da je učna snov, podana z učbeniškim besedilom, v skladu s cilji učnega načrta, da so ob začetku učne snovi podani cilji, ki navajajo, kaj se bodo učenci ob posamezni snovi naučili, ob zaključku učne snovi pa povzetki in da učbeniško besedilo učencem ni prezahtevno. Pri izbiri učbenikov je učiteljem pomembno tudi, da ti vsebujejo besedila in nebesedna ponazorila, ki dopolnjujejo učno snov, podano z učbeniškim besedilom, ter naloge in vprašanja, ki se navezujejo na učno snov. Nekateri intervjuvani učitelji menijo, da je v učbenikih, ki jih uporabljajo, vsega tega premalo, nekateri menijo, da je v njihovih učbenikih premalo zahtevnejših nalog in vprašanj, nekaj učiteljev pa celo uporablja učbenike, ki nalog in vprašanj ne vključujejo. Po mnenju nekaterih učiteljev je v učbenikih, ki so jih izbrali za poučevanje, premalo nalog, ki bi od učencev zahtevale odprti tip odgovorov, in nalog, ki bi se navezovale na dodatna besedila ali nebesedna ponazorila. Pri pripravi nalog za pisne preizkuse znanja za ocenjevanje znanja učencev učitelji po njihovem mnenju upoštevajo učni načrt predmeta, za katerega pripravljajo pisni preizkus znanja, in sicer učno snov, učne cilje, minimalne, temeljne in tudi višje standarde znanja. Glede na to pripravijo naloge, ki po njihovem mnenju temeljijo na vsebinah, zajetih iz vseh učnih gradiv, ki jih uporabljajo pri pouku, in za katere menijo, da se razlikujejo po zahtevnosti, tipu odgovorov in po vezanosti na besedila in druge prikaze vsebine. Z vsebinsko analizo nalog v preizkusih znanja za ocenjevanje znanja, ki so jih pripravili intervjuvani učitelji, se je pokazalo, da je bilo v preizkusih glede zahtevnosti nalog največ srednje zahtevnih oz. nalog, ki preverjajo temeljno raven znanja učencev, medtem ko je bil najmanjši delež najzahtevnejših nalog, čeprav so v intervjujih učitelji ocenili, da te naloge pripravljajo v skoraj šestkrat večjem povprečnem deležu. Glede na tip odgovora, ki ga naloge zahtevajo, je bilo v preizkusih znanja za ocenjevanje znanja največ nalog zaprtega tipa, glede vezanosti nalog na branje besedil ali drugih prikazov vsebine, kot so grafi, slike, tabele, pa največ nalog, ki niso bile vezane na branje besedil ali drugih prikazov. V učbenikih je bilo največ najmanj zahtevnih nalog, nalog s polodprtim tipom odgovorov in nalog, ki so vsebovale besedilo ali druge prikaze vsebine. Pri določenih predmetih se je v preizkusih znanja za ocenjevanje znanja in v učbenikih delež zastopanosti nalog določene ravni zahtevnosti, določenega tipa odgovorov in vezanih na branje besedil ali drugih prikazov vsebine pomembno razlikoval od deleža zastopanosti teh nalog v preizkusih znanja in učbenikih drugih predmetov, s čimer se je z vidika razvijanja bralne pismenosti učencev med posameznim predmetnim področjem in ravnjo zahtevnosti nalog ter med posameznim predmetnim področjem in določeno zvrstjo nalog pokazala statistično značilna povezanost. Ta se je pokazala tudi med določeno zvrstjo nalog in ravnjo zahtevnosti teh nalog, saj so tako v preizkusih znanja za ocenjevanje znanja kot v učbenikih višjo raven zahtevnosti predstavljale naloge, ki so zahtevale odprti tip odgovorov, in naloge, ki so bile vezane na besedila ali katere druge prikaze vsebine.
    Type of material - dissertation ; adult, serious
    Publication and manufacture - [A. Pirš], 2024 ; Ljubljana
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 224995331

    Link(s):

    Repository of the University of Ljubljana – RUL

Shelf entry