ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Dejavniki tveganja za pojav glasovnih motenj pri otrocih v starosti od 6 do 9 let [Elektronski vir] = Risk factors for voice disorders in children aged 6 to 9 years : magistrsko delo
    Ujhazi, Gaja
    Glasovna motnja ali t. i. disfonija se nanaša na kakršno koli težavo z glasom oz. neugodno spremembo v glasu. Nastane lahko zaradi strukturne okvare (takrat govorimo o strukturni disfoniji) ali ... zaradi napačne in/ali prekomerne rabe na videz funkcionalno ter anatomsko zdravega vokalnega aparata (v tem primeru gre za malregulacijsko disfonijo). Potrebno se je zavedati, da na glas od rojstva do starosti vpliva več različnih dejavnikov, ki lahko povzročijo nastanek glasovne motnje. Izpostavljeni smo jim predvsem v obdobju otroštva, ko se grlo še razvija in raste ter je posledično občutljivejše. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna je pojavnost glasovnih motenj pri otrocih v Sloveniji v starosti od 6 do 9 let ter preučiti dejavnike tveganja za pojav tovrstnih motenj pri slovenskih otrocih v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, torej od 1. do 3. razreda. Na vzorcu 63 otrok, starih od 6 do 9 let, smo s kvantitativnim raziskovalnim pristopom ugotavljali razlike med tistimi otroki z disfonijo in tistimi brez. S perceptivno oceno glasu smo otroke razdelili na tiste z glasovno motnjo in tiste brez nje v času izvajanja raziskave. S pomočjo dveh krajših vprašalnikov za starše glede glasovnih navad in zdravstvenih težav njihovega otroka ter z rezultati logopedskega pregleda otrok in aerodinamičnih meritev glasov smo raziskovali, kakšne so značilnosti otroških glasov ter kateri dejavniki v največji meri predstavljajo tveganje za nastanek disfonij v omenjenem starostnem obdobju. Ugotovljeno je bilo, da so glasovne motnje pri otrocih, starih od 6 do 9 let, precej pogoste, saj smo ugotovili določene težave z glasom pri skoraj polovici otrok iz celotnega vzorca. Rezultati so pokazali, da so glasovne motnje pogostejše pri mlajših otrocih, ni pa bilo statistično pomembnih razlik glede na spol. Ugotovitve kažejo, da se mnenje staršev o kvaliteti otrokovega glasu razlikuje od kvalitete njegovega glasu glede na oceno strokovnjaka (foniatra). Starši so namreč glede na njihovo subjektivno oceno v vprašalniku navedli, da noben otrok nima glasovne motnje, medtem ko je perceptivna ocena strokovnjaka razkrila glasovno motnjo pri 31 od 63 otrok. Znotraj empiričnega dela smo preučevali veliko število dejavnikov tveganja za nastanek disfonij, a se na koncu noben izmed njih ni izkazal za statistično značilnega. Ugotovljeno je bilo še, da je več kot 20 % otrok z glasovnimi motnjami že bilo obravnavanih pri otorinolaringologu, ne pa tudi pri logopedu. Aerodinamične meritve glasovnih vzorcev otrok so pokazale, da je maksimalni fonacijski čas samoglasnika /a/ pri posameznikih z glasovnimi motnjami krajši kot pri tistih brez glasovne motnje, pri razmerju med dolžino fonacije zvenečega in nezvenečega soglasnika pa ni bilo dokazanih statistično pomembnih razlik. Rezultati te študije lahko pomembno prispevajo k ozaveščanju javnosti o potrebi po zgodnjem prepoznavanju disfonij, ki žal še vedno pogosto ostajajo neopažene – predvsem s strani staršev. To pa morebiti pripomore k pravočasni napotitvi otrok k ustreznemu strokovnjaku in posledično k odpravljanju glasovnih motenj v otroškem obdobju, kar je bistveno v procesu rehabilitacije in poveča možnosti otroka pri odločanju za bodoči poklic.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Izola : [G. Ujhazi], 2025
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 239630595

    Link(s):

    Repository of the University of Ljubljana – RUL

Shelf entry