ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Kontekstualne metode v socialnem delu : zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta v letu 2004
    Flaker, Vito
    Raziskovalni projekt je nadaljevanje predhodnega raziskovanja, ki smo ga naredili na teh področjih (Načrtovanje psihosocialnih služb na podlagi potreb ljudi z dolgotrajnimi psihosocialnimi težavami v ... Sloveniji, Eksperimentalno uvajanje individualnega načrtovanja in neposrednega financiranja, Podobe uživanja heroina v Sloveniji z vidika zmanjševanja škode, Oblike bivanja za odrasle ljudi, ki potrebujejo organizirano skrb in podporo, Duševno zdravje v skupnosti). Namen je nadaljevati začeto delo, tako v smeri preučevanja kontekstualnosti kot konceptualnega pojma, kot tudi razvijanja nekaterih praktičnih metod socialnega dela, ki se kažejo znotraj tega koncepta (analiza tveganja, spoznavni intervju). V raziskavi smo tako sledili teoretsko-analitičnim konceptom, ki smo jih kot inovacije uvedliže v prejšnjih projektih (npr. fenomenologija vsakdanjega življenja, kar pomeni, danam je bilo vodilo in preizkus pri izdelavi konceptualnih orodij ravno uporabnost v vsakdanjem življenju) ter uvedli nekatere nove perspektive in koncepte. Tako je pomembna novost in rdeča nit raziskovalnega projekta vključitev ti. narativne perspektive v socialno delo. Prva hipoteza je bila (ki se je tudi potrdila), da je okvir, v katerem strokovni delavci spoznavajo svoje uporabnike še zmeraj take narave, da usmerja pozornost na problematične vidike človekovega življenja. Posledično so tudi zgodbe, ki nastajajo v tem okviru osnovane na temelju na problem osredotočenih načinov vednosti in reprezentiranja oseb ter na doslednem spregledovanju njihove kompleksnosti. Ugotavljali smo, da strokovnjaki spodbujajo pripovedovanje žalostnih zgodb zato, da bi se lahko legitimirali kot strokovnjaki, uporabniki s tem opravičujejo in utemeljujejo svoj status varovanca zavoda, stranke na centru za socialno delo ipd. V raziskavi smo analizirali ustne in pisne pripovedne prakse v socialnem delu v Sloveniji kot tudi samo prakso zbiranja podatkov o ljudeh. Druga hipoteza, ki izhaja iz prve je, da so postopki, oblike in metode socialnega dela (ki izhajajo iz tradicionalnih popravljaško usmerjenih modelov skrbi) še zmerja v večji meri nadrejeni potrebam uporabnikov socialnega dela. Eden od izzivov našega raziskovalnega projekta je bil konkretizirati in razviti metode in postopke (teoretična in etična izhodišča smo postavili že v predhodnih raziskavah), da človek s svojo zgodbo ne bi bil več preprosto predmet strokovne intervencije, pač pa, da bi strokovno intervencijo uokvirili v osebni in biografski okvir posameznika, s hkratnim vpeljevanjem uporabnikove perspektive pri analizi njegove situacije. V raziskavi smo poskušali utemeljiti, da so pripovedi pomembni deli diskurza, kivključujejo konstrukcijo in izražanje pomena, kar je esencialna dejavnost človeškega obstoja. Prav zato je pomembno, da socialne delavke in delavci pripovedi ohranjajo in upoštevajo načine konstrukcije pomena uporabnikov. Tretja hipoteza, ki se navezuje na prejšnje, vpeljuje temo ti. lokalnih vednosti. Gre za vprašanje, kako in koliko je socialno delo odzivno za vprašanja hierarhije med ekspertskim in ljudskim uporabniškim znanjem. Hipoteza je, da se v praksi socialnega dela dogajajo procesi spreminjanja ekspertskega znanja v poljudno znanje, da imamo opravka z neke vrste kolonizacijo neformalnih vednosti s strani ekspertnega znanja. Izziv, na katerega je raziskovalni projekt skušal odgovoriti je, kako ustvariti pogoje in okvir, da se bo izkustveno, neformalno znanje, ki se kreira v senci uveljavilo. Četrta hipoteza predpostavlja, da je velko napak, inverzij okvirjev in vlog, ki jih je tradicionalna miselnost v socialnem delu pospravljala pod predpražnik.V raziskavi smo se lotili še dveh nalog: na eni strani smo poskušali odgovoriti na vprašanje, kako strokovni delavic na centrih za socialno delo ustvarjajo implicitno teorijo o smislu socialnega dela. Problematične zgodbe uporabnikov vplivajo tudi na zgodbe o njihovem lastnem položaju, o pooblastilih, omejitvah, o odnosih s sodelavci in nadrejenimi ter o odnosih med institucijami. Del raziskave se je lotil raziskovanja odnosov med strokovnjakom in uporabnikom,pri čemer se je usmeril na vprašanje različnih odnosnih kontekstov v pomagajočem, svetovalno-terapevtskem delu. Temeljni cilji so bili preučiti kontekstualnost in vsakdanje življenje kot temeljna koncepta, znotraj katerih se generirajo naloge in odgovori na psihosocialne situacije uporabnikov socialnega dela; podrobnejše razdelati ter preizkusiti kontekstualne metode socialnega dela (zlasti analizo tveganja in spoznavni intervju), katerih značilnost je konstruiranje ustreznih odgovorov znotraj konteksta določene krize; raziskati načine strokovne reprezentacije uporabnikov in samoreprezentacij (samopripovedi); v splošnem pa raziskati načine, s katerimi lahko narativne procese znotraj socialnega dela postanejo možžnost dialoga, samoreprezentacijeter bolj participatornih poti do vednosti. Osnovne koncepte smo preverjali in dograjevali skozi sledeče teme in raziskovalne terene: analiza ustnih in pripovednih praks v socialnem delu skozi analizo dokumentacije; raziskava življenjskega sveta ljudi; primerjava reprezentacije norosti v filmu - komediji in v kontekstu socialnega dela s primerjalno analizo filmov in interakcij med strokovnjaki in uporabniki v zavodu Hrastovec; analiza svetovalnega odnosa skozi kvalitetno evalvacijo učinkov socioterapevtskih taborov iz zornega kota uporabnikov; analiza načinov in kontekstov, s katerim socialne delavke osmišljajo svoje delo. Končni cilj je bil razen teoretičnega raziskovanja kontekstualnosti skozi različne raziskovalne perspektive in na različnih področjih podrobno razdelati konkretne kontekstualne metode, zlasti anlizo tveganja in spoznavni intervju. Raziskovalni tim je bil nadpovprečno produktiven glede metodičnega dela, kjer smo ustvarili velik napredek v sintezi dosedanjega dela pa tudi v razvijanju pojmovnih okvirjev, ki so omogočali razvoj kontekstualnih metod v socialnem delu. Rezultat raziskovanja kontekstualnih metod v socialnem delu na centrih za socialno delo je izdelava zemljevida socialnega dela Kataloga nalog socialnega dela v centrih za socialno delo in organizacija serije usposabljanjza posamezne postopke, ki jih predvideva kataslog in evalvacije kataloga. Drugi sklop rezultatov je nastal predvsem v polju socialnega dela nacentrih za socialno delo na področju duševnega zdravja v skupnosti ter na področju uživanja drog. Izdelali smo matrico kariere ljudi z dolgotrajnimi duševnimi stiskami in razdelali potek dveh kontektualnih metod ž ocenjevanje tveganja in spoznavni intervju. Dobro smo raziskali kontekstualnost na polju uživanja drog (glede na osebni in skupnostni kontekst). Področje duševnega zdravja je bil tudi poligon za primerjanje dveh kontekstov - obravnave norostiv filmu - komediji in v praktičnih okvirjih socialnega dela na tem področju. Radikalno ločevanje obeh kontekstov je neupravičeno in za uporabnikeškodljivo. Na področju pripovedovanja zgodb v socialnem delu je kot končni rezultat raziskovanja nastal podroben pregled narativnih pristopov in pripovednih praks v socialnem delu, analiza obstoječega dokumentiranja socialnega dela v Sloveniji in razdelani postopki, ki bi omogočali bolj enakopravne in participatorne strokovne reprezentacije uporabnikov pri nas. Zadnja skupina rezultatov je pomembna, ker je v naše raziskovanje vnesla zornikot pomagajočih in razkrila, kako ti pomenjajo svoje vsakodnevne izkušnje socialnega dela in kako na to vplivajo interakcije med njimi in uporabniki. Rezultate smo prenašali v znanstveno javnost, v strokovno javnost,v prakso centrov za socialno delo, v prakso služb, ki delujejo na področju duševnega zdravja v skupnosti, zlasti posebnih zavodov, v delo socialnoterapevtskih taborov, v obravnavanje na področju uživanja drog, v delo s študentkami in študenti na dodiplomskem in podiplomskem študiju Fakultete za socialno delo in Pedagoške fakultete, z javnimi medijskimi nastopi, v obsežni produkciji znanstvenih in strokovnih tekstov. Na osnovi tega raziskovanja je nstala magistrska naloga, štiri zaključene doktorske disertacije in ena na novo nastavljena in prijavljena, ki bo nadaljevla z raziskovanjem, ki temelji na rezultatih raziskovalnega projekta.
    Type of material - research report
    Publication and manufacture - [Ljubljana] : Univ. V Ljubljani, Fakulteta za socialno delo, 2004
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 2414949

Library/institution City Acronym For loan Other holdings
Faculty of Social Work, Ljubljana Ljubljana VSSDLJ outside loan 1 cop.
not for loan 1 cop.
loading ...
loading ...
loading ...

Shelf entry