ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
13.
Jezikovna integracija otrok priseljencev v slovenski osnovni šoli = Language integration of immigrant children in Slovene primary school : doktorska disertacija
Budinoska, Ines
V pričujoči doktorski disertaciji se osredotočamo na integracijske prakse znotraj osnovnošolskega vzgojno-izobraževalnega sistema. V središču našega zanimanja so otroci priseljenci, ki so se nedavno ...priselili v Slovenijo in za katere predvidevamo, da so se s slovenskim jezikom srečali šele ob všolanju. Zanima nas njihova jezikovna in siceršnja integracija v okviru vzgojno-izobraževalnega sistema. Na področju izobraževanja učencev priseljencev slovenska zakonodaja v tem trenutku predvideva določene ukrepe, ki pa so tako glede sistemskih rešitev kot izvedbene prakse še daleč od dobrih praks, ki jih poznajo nekatere druge evropske države z daljšo tradicijo priseljenstva. Kot eden glavnih ukrepov za uspešnejšo integracijo je predviden predvsem dodatni pouk slovenskega jezika (vedno več se govori tudi o poučevanju maternih jezikov učencev priseljencev), ki pa je prisoten v omejenem obsegu. Ker menimo, da lahko v trenutno oblikovanih integracijskih strategijah veliko naredijo predvsem učitelji, ki lahko učencem priseljencem z oblikovanjem in prilagajanjem pedagoškega dela, lastno angažiranostjo in pozitivno držo do njihovega vključevanja omogočijo boljšo, predvsem manj stresno vključevanje v novo socialno in šolsko okolje, se v pričujoči disertaciji osredotočamo na pedagoško delo učitelja znotraj rednega pouka. Zanima nas, kakšne strategije uporabljajo učitelji oz. kako dejansko poteka jezikovno in siceršnje vključevanje otrok priseljencev v šolski praksi ter ali prihaja do morebitnega razkoraka med deklarativno izraženimi mnenji učiteljev o vključevanju učencev priseljencev v pouk in praksami, ki jih dejansko uporabljajo. V empirični raziskavi tako ob opazovanju pouka, v katerega so vključeni pred kratkim priseljeni otroci, ter ob rezultatih poglobljenih intervjujev in spletnih vprašalnikov skušamo pokazati na različne dejavnike in vidike vključevanja ali izključevanja teh otrok. Prav tako nas zanimajo tudi stališča učiteljev do vključevanja učencev priseljencev v pouk, stališča do teh učencev in do njihovih jezikov in kultur. Na podlagi pridobljenih podatkov v raziskavi se je pokazalo, da učitelji poročajo o lastni angažiranosti, pomoči, ki jo nudijo, diferenciaciji pouka, ki jo izvajajo, vendar neposreden vpogled v pedagoško prakso ni potrdil njihovih trditev. Učitelji svojega dela niso prilagodili dejstvu, da so v razredu učenci priseljenci, ki jezika še ne poznajo. Svojega govora niso 334 prilagajali % niso upočasnili njegovega tempa, niso ponavljali svojih misli, niso poenostavljali slovnice in leksike. Prav tako niso uporabljali slikovnega gradiva in učencem niso izročili prilagojenih učnih listov. Učencev priseljencev večinoma niso vprašali po razumevanju, prav tako niso ponavljali svoje razlage. Učence priseljence so le v nekaj izjemah popravili v jezikovnem smislu. Učitelji so izražali pozitivna stališča do vključevanja učencev priseljencev v pouk, vendar pa se je na opazovanih urah pouka pokazal indiferenten (ne pozitiven ne negativen) odnos do učencev priseljencev. Kot kaže, so učitelji vse preveč obremenjeni le in izključno s podajanjem in posredovanjem znanja (tudi sami poročajo o zavezanosti učnim načrtom). Učitelji so prav tako izražali pozitivna stališča do drugih jezikov in kultur, vendar tudi tega ne moremo potrditi na podlagi opazovanja pouka, saj na opazovanih urah pouka učitelji niso izkazovali pozitivnih (prav tako pa tudi negativnih ne) stališč do jezikov in kultur učencev priseljencev. Razen v dveh primerih, ko so učencem priseljencem poskušali pomagati z razlago v njihovem maternem jeziku, razlaga priseljencem ni bila v ničemer prilagojena. Prav tako učencev niso spodbujali, da bi kaj povedali sami v svojem maternem jeziku (razen pri eni opazovani uri) ali da bi jih vprašali, kako se čemu reče v njihovem maternem jeziku. Poleg tega v pouk tudi niso vključevali vsebin iz okolij učencev priseljencev. V intervjujih in v odgovorih na vprašalnike pa so nekateri učitelji poročali tudi, da jezikovno integracijo učencem priseljencem otežuje prav raba maternega jezika doma oz. da bi morali starši učencev priseljencev s svojimi otroki govoriti slovensko, da bi se otroci boljše in hitreje naučili jezik. S tem so učitelji pokazali na nepoznavanje pomena maternega jezika v življenju posameznika, prav tako pa so izkazali temeljno nerazumevanje vlog maternega, drugega in tujih jezikov. Prav tako pa zagotovo niso pomislili, kakšno slovenščino se lahko učenci naučijo doma, s starši, ki slovensko ne znajo. Nekateri učitelji pa so menili tudi, da se učencem priseljencem ni treba učiti njihovega maternega jezika, saj ga govorijo doma, oz. da če se že želijo učiti materni jezik, to ni vloga šole. Pri tem pa se niso vprašali, do kakšnega nivoja in za kakšne govorne položaje se lahko učenci priseljenci naučijo materne jezike le doma. Učitelji v raziskavi so poročali, da so tudi sošolci pomembni pri vključevanju učencev 335 priseljencev v pouk. Večinoma so tudi poročali, da sošolci lepo sprejmejo učence priseljence in da so jim pripravljeni pomagati. Povedali so tudi, da učenci z medsebojno komunikacijo nimajo težav. Komunicirajo kar v slovenščini ali le s posameznimi besedami v slovenščini, sicer pa uporabljajo neverbalno komunikacijo. Tudi na opazovanih urah pouka smo večinoma opazili pozitiven odnos ostalih učencev do učencev priseljencev, vendar pa so bili kljub temu nekateri učenci priseljenci vseeno zelo zadržani in se niso vključevali v pogovore in igro z ostalimi sošolci. Ker gre za raziskavo manjšega obsega, omenjenih rezultatov nikakor ne moremo posplošiti, saj veljajo le za opazovane ure pouka in anketirane oz. intervjuvane učitelje. Lahko pa kažejo na določene trende pri vključevanju učencev priseljencev v pouk in vzgojno-izobraževalni sistem.
Type of material - dissertation
; adult, serious
Publication and manufacture - Ljubljana : [I. Budinoska], 2013
It was not necessary to add the material to the shelf.
Bibliographic material was successfully added on shelf.
Adding bibliographical material on shelf was not successful.
Material is already on the shelf.
Permalink
URL:
Impact factor
Access to the JCR database is permitted only to users from Slovenia. Your current IP address is not on the list of IP addresses with access permission, and authentication with the relevant AAI accout is required.
Year
Impact factor
Edition
Category
Classification
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
Select the library membership card:
DRS,
in which the journal is indexed
Database name
Field
Year
Links to authors' personal bibliographies
Links to information on researchers in the SICRIS system
Subject headings in COBISS General List of Subject Headings
Select pickup location
The material from the parent unit is free. If the material is delivered to the pickup location from another unit, the library may charge you for this service.
