ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Mahovi kot kazalci vnosa dušikovih spojin v naravne ekosisteme Slovenije in primerjava z nekaterimi drugimi metodami bioindikacije : doktorska disertacija = Mosses as indicators of nitrogen input into the natural ecosystems of Slovenia and comparison with some other methods of bioindicators : doctoral dissertation
    Skudnik, Mitja
    Vzorci mahu vrste štorovo sedje (Hypnum cupressiforme Hedw.) so bili nabrani na 103 % lokacijah v gozdovih Slovenije in analizirani, da bi ugotovili vsebnost dušika (N) in vrednost % izotopske ... sestave dušika (.15N). Na vsaki lokaciji so bili mahovi nabrani na dveh mestih: pod % drevesnimi krošnjami ter v bližnji gozdni vrzeli. Mahovi, nabrani v gozdnih vrzelih, odražajo % atmosferske usedline N; nismo pa odkrili značilne povezave med sestojnimi usedlinami N in % vsebnostjo N v mahovih, ki so bili nabrani pod drevesnimi krošnjami. Vrednost .15N v mahovih % je bila značilno odvisna od razmerja amonija in nitrata v atmosferskih usedlinah na odprtem, % vendar samo v primeru, da smo izključili lokacije, ki so imele manj kot 1000 mm povprečnih % letnih padavin. Rezultati kažejo, da je obremenjenost z N-spojinami pod drevesnimi krošnjami % v gozdu večja kot v gozdnih vrzelih. Vsebnosti N v mahovih, nabranih najmanj tri metre stran % od najbližje projekcije krošnje dreves, so bile v povprečju za 41 % manjše kot pod drevesnimi % krošnjami. Rezultati kažejo, da mahovi, nabrani v gozdnih vrzelih, odražajo značilnosti okoliške % rabe tal in posledično glavne vire emisij N. Za mah, nabran pod drevesnimi krošnjami, so % značilnosti gozda na lokaciji bolj pomembne od glavnih virov emisij N zunaj gozda. Izdelali % smo regresijske modele za napovedovanja vsebnosti N v mahovih v gozdnih vrzelih v odvisnosti % od vsebnosti N v mahovih pod drevesnimi krošnjami in drugimi okoljskimi spremenljivkami. % Prostorska korelacija je obstajala le pri N v mahovih, ki so bili nabrani v gozdnih vrzelih. V tem % primeru se je za prostorsko interpolacijo podatkov uporabil osnovni kriging. Prostorska % korelacija ni bila odkrita za N v mahovih, ki so bili nabrani pod krošnjami, niti za vrednosti .15N % pri mahovih, nabranih na obeh vzorčevalnih mestih (pod krošnjami/v vrzeli). V tem primeru je % bila prostorska interpolacija podatkov narejena kot vsota regresijske napovedi in utežne inverzne % razdalje ostankov regresijskega modela. Karte N za obe mesti nabiranja mahu (pod krošnjami/v % vrzeli) so pokazale podobna območja s povečanimi vsebnostmi N. Edina izjema je bila, da je % bilo mogoče z mahovi, nabranimi pod drevesnimi krošnjami, identificirati tudi nekatere lokalne % onesnaževalce z NOx. Mejna statistično značilna povezava je obstajala med vsebnostjo N v % mahovih in foliarnim N v listavcih in poraslostjo s skorjastimi lišaji. Pri bolj negativnih vrednosti % .15N v mahovih je bila osutost dreves manjša.
    Type of material - dissertation ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [M. Skudnik], 2016
    Language - slovenian, english
    COBISS.SI-ID - 4354214

Library/institution City Acronym For loan Other holdings
BF, Central Biotechnical Library, Ljubljana Ljubljana BFCBK outside loan 1 cop.
Slovenian Forestry Institute, Forestry Library, Ljubljana Ljubljana GIS outside loan 1 cop.
National and University Library, Ljubljana Ljubljana NUK reading room 1 cop.
not for loan 1 cop.