ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Biografsko učenje žensk v kontekstu migracij [Elektronski vir] : doktorska disertacija
    Kožar Rosulnik, Klara
    Z raziskovanjem migracij se ukvarjajo različne vede. Skušajo odgovoriti na vprašanja, ki se nanašajo predvsem na vzroke migracij, pogoje, učinke ter njihove posledice, manjkrat pa na doživljanja in ... spreminjanje posameznika ali posameznice, kar vključuje spreminjanje znanja in veščin, samopodobe, identitete, mentalnih vzorcev, vrednot in vsakdanjih praks. Dolgo spregledano področje raziskovanja so bile tudi ženske migracije. Do sedemdesetih let prejšnjega stoletja je med strokovnjaki prevladovalo prepričanje, da so akterji migracij zgolj moški, ženske kot potencialne migrantke so obravnavali le kot osebe, ki migrirajo na podlagi združitve družine. Ženske migracije prav tako niso postale predmet raziskav iz zornega kota učenja kot transformacije posameznice. Namen disertacije je odstreti spregledana področja s pomočjo razumevanja in analiziranja izkušenj žensk kot aktivnih subjektov migracijskih procesov. Disertacija se osredotoča na migracijske izkušnje žensk kot polje učenja, ki ga interpretiram skozi teorijo biografskega učenja. Migracije predstavljajo pomembne življenjske prehode, ki ustvarjajo možnosti za učenje tako na makro ravni soočanja posameznika s kulturnimi sistemi, kot tudi na mikro ravni ob drobnih zgodbah individualnega izkušanja odnosov in prehodov. Disertacija obravnava biografsko učenje kot proces, ki se dogaja v vsakdanjem življenju in pomeni re-/konstrukcijo identitete, znanja, veščin, stališč in vrednot. V tem procesu je subjekt avtorefleksiven, aktiven "producent" znanja in konstruiranja lastne identitete. Z učenjem se spreminja njegov življenjski svet preko refleksivne naracije in refleksivne prakse vsakdanjega življenja. V disertaciji sem nadgradila model biografskega učenja, ki so ga utemeljili P. Alheit (1994), P. Dominicé (2000) ter P. Alheit in B. Dausien (2002). Obstoječi model osvetljuje učenje kot stalno izkustveno razvijanje s poudarkom na refleksivnosti, upoštevajoč družbene strukture in posameznikovo vpetost v sociokulturno okolje. Dosedanje razumevanje biografskega učenja sem nadgradila s P. Jarvisovo (2006) teorijo izkustvenega učenja, z vključevanjem čustev/ afektov, uma, telesa, gibanja v prostoru in času ter vsakdanje prakse. Model sem za interpretacijo učenja ob migraciji dopolnila še s spoznanji raziskav o tranzicijskem učenju in s holističnim 3-P modelom za kategorizacijo vrste znanja. V empiričnem delu disertacije sem se osredotočila na raziskovanje fenomena biografskega učenja žensk z migracijsko izkušnjo. Raziskavo, ki sledi fenomenološki paradigmi kvalitativnega raziskovanja, sem razdelila na dva dela. V prvem delu analiziram avtobiografski zapis pratete Neže kot primer ženske migracije med vojnama, s katerim skušam postaviti izziv stereotipom in posploševanju o ženskih migracijah, katerim smo bili priča v preteklosti. V drugem delu raziskave se osredotočam na migracijske izkušnje v sodobnosti. S pomočjo narativnega intervjuja, ki je bil izveden in vivo ter v obliki e-intervjuja, sem zbrala 27 življenjskih zgodb. V raziskavi me je vodilo osrednje raziskovalno vprašanje: Kako ženska, ki spremeni svoj življenjski prostor, z različnimi strategijami učenja konstruira svoje znanje in re-/konstruira svojo identiteto? Na podlagi opredeljenega osrednjega raziskovalnega vprašanja sem opredelila glavne cilje raziskave, ki so: ugotoviti, kakšno je bilo življenje raziskovank v izvorni družbi in kakšni so bili njihovi motivi za migracijo, kako so doživljale prehajanje meje, kako je migracija vplivala na njihovo (ne)opolnomočenje, kakšno je njihovo življenje v novi družbi ter kako se je spremenila njihova identiteta. Na osnovi analize pogovorov, zapisa osebne zgodbe, analize literature ter različnih raziskovalnih poročil sem oblikovala poskusno teorijo o učenju v kontekstu migracij. Teorijo sem predstavila v obliki modela, s katerim si lahko pomagamo pri analizi in interpretaciji učenja, ki se dogaja ob doživljanju migracije. Pripovedi so prikazale, da ženske niso pasivne žrtve okoliščin, pač pa aktivno prevzemajo odgovornost za svoje življenje in z različnimi strategijami (prilagajanja, osebnostne rasti, razvoja alternativnega sloga, spreminjanja okolja) tvorijo (gradijo) svoje znanje (konceptualno, izkustveno znanje, znanje o sebi, sociokulturno znanje) ter identiteto.
    Type of material - dissertation ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [K. Kožar Rosulnik], 2015
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 60693858

Library/institution City Acronym For loan Other holdings
Faculty of Arts, Central Humanities Library, Lj. Ljubljana FFLJ not for loan 1 cop.
loading ...
loading ...
loading ...

Shelf entry