ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Procesne dileme upravne pritožbe v Sloveniji in primerjava s Hrvaško : magistrsko delo
    Ribič, Urška, 1997-
    Pravna sredstva kot instituti, preko katerih se uveljavljajo temeljna načela v upravnih postopkih, izražajo ustavni pomen, saj skozi uporabo predstavljajo zaščito pravic strank v postopku, ko ... posameznik v veljavnem pravnem redu s pravnim sredstvom uveljavlja svoje pravice. Pravno sredstvo velja za specifično procesno dejanje, s katerim se pred pristojnim organom sproži nadzorni postopek ter ugotavlja skladnost določenega upravnega akta, hkrati pa predstavlja zagotovitev zakonitega odločanja. Je instrument boja proti prevladi oblasti in arbitrarnosti upravnih organov. Namen pravnih sredstev je v njihovi učinkovitosti, ki se preverja skozi zagotavljanje zakonitosti in preprečevanja samovolje. Pravna sredstva so učinkovita, kadar v praksi dosegajo cilje norm in se uporabljajo v predvidenem obsegu ter kadar se jih uporablja skladno z namenom njihovega normiranja. Prav učinkovitost pravnega sredstva je eno izmed temeljnih načel evropskega upravnega prava in ključna sestavina vsakega pravnega sistema v vladavini prava. Pravna sredstva so opredeljena že v Ustavi RS, ki velja za temeljni in najvišji splošni pravni akt države, iz tega pa izhaja, da je pravica do pritožbe sestavni del temeljnih človekovih pravic in pravic državljanov, hkrati pa predstavlja enega glavnih institutov za zaščito človekovih pravic. Pravica do pritožbe je dana z Ustavo RS in je ena izmed temeljnih načel upravnega postopka ter hkrati temeljna pravica vsakega posameznika. Pritožba predstavlja temeljni institut demokracije in kakovosti upravnega dela ter je eden izmed najpogostejših instrumentov javne zaščite državljanov in ključno pravno sredstvo za preverjanje zakonitosti. Kot redno pravno sredstvo je bila leta 1991 tako v Republiki Hrvaški kot v Republiki Sloveniji uvrščena na raven ustavnega jamstva v obeh nacionalnih ustavah. Problematika magistrskega dela se nanaša na obravnavane procesne dileme pritožbe kot rednega pravnega sredstva, namen pa je analiza in presoja le-teh. Primerjalno je problematika delno preučevana na primeru Hrvaške. Pri raziskovanju so bile uporabljene naslednje metode: normativna, deskriptivna in zgodovinska metoda ter študija primera, analiza sodne prakse v upravnem sporu, primerjava s sekundarnimi viri, metoda intervjuja ter induktivna in deduktivna metoda. S pomočjo uporabljenih metod sem prišla do ključnih ugotovitev, da določbe tako slovenskega kot hrvaškega ZUP izražajo ustavni pomen pritožbe oziroma operacionalizirajo ustavne pravice strank, saj določbe obeh nacionalnih ustav jamčijo uporabo pritožbe v obeh (u)pravnih sistemih, hkrati pa se po ZUP odloča skladno z ustavo, zato le-ta predstavlja pravno podlago za določbe tega zakona. Poleg tega se je pritožba z vidika primerjave učinkovitosti po merilih devolutivnosti, suspenzivnosti in rokih reševanja glede na predpis izkazala za učinkovito, v praksi pa nekoliko manj. Kot posebej sporno področje v upravnem sporu se je z analizo sodne prakse pokazalo združeno področje okolja in gradbeništva, največ upravnih pritožb pa je vloženih zaradi postopkovnih napak organov. Ključna ugotovitev z vidika primerjave preučevanega področja na primeru ureditve na Hrvaškem je, da imata Hrvaška in Slovenija primerljivo ureditev predvsem zaradi podobnega geopolitičnega razvoja in zgodovinske preteklosti. Razlike med ureditvama pa so vidne le v podrobnostih.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [U. Ribič], 2021
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 81051139

Library/institution City Acronym For loan Other holdings
Faculty of Administration, Ljubljana Ljubljana VUSLJ outside loan 1 cop.
loading ...
loading ...
loading ...