ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Izzivi socialnih delavk, zaposlenih na centrih za socialno delo v času izrednih razmer COVID-19. [Elektronski vir] : diplomsko delo
    Jelenc, Maja, 1998-
    V svojem diplomskem delu sem raziskovala izzive, s katerimi so se socialne delavke srečale v času epidemije covida-19. Zanimalo me je, s katerimi izzivi so se srečevale same in v svojem delovnem ... okolju. Raziskovala sem, kako so se odzvali na nastale izzive zaposleni in kako se je odzvalo vodstvo. Zanimalo me je tudi, kdo jim je nudil pomoč in podporo ter kako je delo potekalo v primerjavi med prvim in drugim valom epidemije covida-19. Prav tako so me zanimale morebitne dobre prakse dela in to, kaj bi v podobnih situacijah v prihodnje morali nujno narediti drugače. V teoretičnem delu sem opredelila socialne delavke kot profesionalno skupino in se osredotočila na temeljne kvalitete socialne delavke. Predstavila sem elemente delovnega odnosa, ki jih uporabljamo v delovnem odnosi z uporabniki. V nadaljevanju sem predstavila centre za socialno delo in izpostavila stres na delovnem mestu. V tretjem poglavju sem se posebej osredotočila na socialno delo v izrednih razmerah in ga povezala z novim virusom covid-19. V zadnjem delu teoretičnih spoznanj sem opisala covid-19 in socialno delo. Zanimalo me je predvsem, kakšne posledice je prinesla epidemija, kako se to odraža na posameznikih in skupinah ter kaj je naloga socialnih delavk v izrednih okoliščinah epidemije covida-19. V empiričnem delu sem predstavila pridobljene rezultate. Moja raziskava je bila kvalitativna, izvedena na neslučajnostnem, priročnem vzorcu. V njem je sodelovalo devet socialnih delavk, zaposlenih na centrih za socialno delo. Ugotovila sem, da so se pri socialnih delavkah najpogosteje pojavljali izzivi, kako komunicirati z uporabniki preko telefonov in elektronske pošte ter kako nuditi učinkovito pomoč uporabnikom brez osebnega stika z njimi. Pomembna je tudi povezava med zadovoljstvom socialnih delavk in možnostjo kombiniranja dela od doma in dela na enoti. Ugotovila sem, da so socialne delavke, ki so imele možnosti dela od doma, z organizacijo dela bolj zadovoljne kot tiste, katerim delo od doma ni bilo omogočeno. Prav tako so bile socialne delavke zadovoljne s tem, da se uporabniki vnaprej najavijo. Rezultati raziskave izpostavljajo tudi pomanjkljiv odziv vodstva na nastalo situacijo, saj so se odzvali s premalo posluha za zaposlene, brez upoštevanja mnenj in potreb zaposlenih. Ugotovila sem, da se v času izrednih razmer socialne delavke niso povezale z dodatno aktiviranimi službami v času epidemije, ampak so sodelovale samo s tistimi, s katerimi so bile v stiku že pred epidemijo. V primerjavi obeh valov epidemije se je izkazalo, da je bila za drugi val značilna boljša organizacija dela, manjši občutek strahu ter več primerov in prijavljenih socialnih stisk. Ne glede na različno doživljanje epidemije med socialnimi delavkami pa so kot dobre prakse dela izpostavile usklajevanje dela od doma in dela na enoti ter naročanje uporabnikov vnaprej. Sama možne izboljšave organizacije dela v podobnih razmerah v prihodnosti vidim v večji podpori zaposlenih s strani vodstva, v skupnih sestankih vodij in zaposlenih ter v organizaciji dela v skladu s potrebami in predlogi zaposlenih.
    Type of material - undergraduate thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [M. Jelenc], 2021
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 82445315

    Link(s):

    http://www.nbn.si/URN:NBN:SI:FSD:DOC-BDI712
    Repository of the University of Ljubljana – RUL

Shelf entry