Dinamika razvoja zgornje gozdne meje in ekološka vloga rušja (Pinus mugo Turra) v sekundarni sukcesiji v Julijskih in Savinjskih Alpah : doktorska disertacija = Development dynamics of upper timberline and ecological role of mountain pine (Pinus mugo Turra) in secundary succession in Julian and Savinja Alps : doctoral dissertation
Rozman, Andrej, 1975-
Na štirih lokacijah v Julijskih in Savinjskih Alpah smo proučevali dinamiko razvoja vegetacije na zgornji gozdni meji. Na vsaki lokaciji smo opravili fitocenološke popise v treh stratumih, ki so ...predstavljali tri zaporedne stadije zaraščanja nekdanjih subalpinskih pašnikov in travišč z gozdom preko ruševja. Vegetacijo smo proučevali po standardni srednjeevropski metodi in s t.i. funkcionalnim pristopom. S pomočjo Ellenbergove fitoindikacijske metode smo v gozdu ugotovili ugodnejše toplotne razmere, večjo vlažnost in boljšo preskrbljenost tal z dušikovimi snovmi v primerjavi z ruševjem. V deležih zastopanosti in pokrovnosti diagnostičnih skupin in v sestavi življenjskega spektra ni večjih razlik med stratumi. Povsod prevladujejo vrste razreda Vaccinio-Piceetea, v ruševju je več vrst razreda Elyno-Seslerietea, v gozdu pavrst zveze Aremonio-Fagion in reda Fagetalia sylvaticae, kar kaže na sorodnost teh rastišč z rastišči bukovih gozdov. Tako v gozdu, kot v ruševju številčno prevladujejo hemikriptofiti, ki pa imajo v ruševju nekoliko manjšo pokrovnost kot v gozdu. Zastiranje hamefitov se proti ruševju povečuje. Večje razlike med popisi so v gozdnem stratumu kot med popisi v stratumi ruševja, kar kaže na večji vpliv lokalne klime v poznejših sukcesijskih stadijih. V ruševju smo opazili manjšo vrstno diverziteto kot v gozdu. Analiza funkcionalnih tipov kaže na majhne razlike med stratumi. Najpomembnejši komponenti CSR strategij sta kompeticijska sposobnost, sledi toleranca na stres, kar kaže na razmeroma produktivna rastišča, ki omogočajo rast gozda. Največjo odzivnost smo ugotovili pri znakih za življenjsko obliko rastlin, trajnost listov in anatomijo listov. Pri rušju (Pinus mugo Turra), kot prevladujoči vrsti v ruševju, na našem gradientu svetlobnih razmer nismo odkrili večjih razlik v vitalnosti. Zaključujemo, da se bo zgornja gozdna mejav slovenskem alpskem svetu v prihodnje še dvigovala. Dolgotrajen sukcesijski razvoj na nekdanjih pašnikih predvidoma poteka preko ruševja v macesnove in naprej v smrekove sestoje, nato pa bo marsikje verjetno imela večjo vlogo tudi bukev.
Type of material - dissertation
; adult, serious
Publication and manufacture - Ljubljana : [A. Rozman], 2008
It was not necessary to add the material to the shelf.
Bibliographic material was successfully added on shelf.
Adding bibliographical material on shelf was not successful.
Material is already on the shelf.
Permalink
URL:
Impact factor
Access to the JCR database is permitted only to users from Slovenia. Your current IP address is not on the list of IP addresses with access permission, and authentication with the relevant AAI accout is required.
Year
Impact factor
Edition
Category
Classification
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
Select the library membership card:
DRS,
in which the journal is indexed
Database name
Field
Year
Links to authors' personal bibliographies
Links to information on researchers in the SICRIS system
Subject headings in COBISS General List of Subject Headings
Select pickup location
The material from the parent unit is free. If the material is delivered to the pickup location from another unit, the library may charge you for this service.
