VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Analiza zdravljenja bolnikov s COVID-19 v Enoti za intenzivno medicino Splošne bolnišnice Novo mesto = Treatment analysis of COVID-19 patients in the Intensive care unit of the General hospital Novo mesto : enoviti magistrski študijski program Farmacija
    Bučar, Tajda
    Na Kitajskem se je decembra 2019 prvič pojavil nov sev koronavirusu, ki so ga poimenovali koronavirus 2 hudega akutnega respiratornega sindroma, bolezen, ki jo povzroča, pa COVID-19. Virus se je v ... relativno kratkem času razširil po vsem svetu, zaradi česar je bila razglašena pandemija. Namen magistrske naloge je bila retrospektivna analiza zdravljenja odraslih bolnikov, ki so bili med 03. 10. 2020 in 31. 03. 2021 zaradi COVID-19 hospitalizirani v Enoti za intenzivno medicino (EIM) Splošne bolnišnice Novo mesto. Podatke o zdravstvenem stanju bolnikov in poteku hospitalizacije smo pridobili iz bolnišničnega e-informacijskega sistema, temperaturnih listov in rezultatov mikrobioloških preiskav. Primerjali smo tudi količinsko izdajo zdravil iz oddelka bolnišnične lekarne v EIM, v času zdravljenja bolnikov s COVID-19 glede na primerljiva obdobja v letih 2017 – 2020. Podatke smo pridobili s pomočjo lekarniškega e-informacijskega sistema. Izmed 119 bolnikov je bilo 86 oseb (72 %) moškega spola, mediana starosti vseh bolnikov je bila 67 let. 89 % bolnikov (106/119) je imelo vsaj eno sočasno obolenje in 82 % (89/109) jih je imelo ob sprejemu v bolnišnico predpisano kronično terapijo, z mediano zdravilnih učinkovin (ZU) 4. Slabšanje respiratorne insuficience ali odpoved dihanja ob COVID pljučnici je bil vzrok za hospitalizacijo pri 88 % bolnikov (105/119). 86 % bolnikov (102/119) je med hospitalizacijo prejemalo temeljno zdravljenje s protivnetnimi in/ali protivirusnimi ZU. Monoterapijo s kortikosteroidom je imelo 70 % bolnikov (71/102), s protivirusno ZU remdesivir trije bolniki. 27,5 % bolnikov (28/102) je prejemalo kombinacijo kortikosteroida in remdesivirja. Vsi bolniki so prejemali tudi zdravljenje s kisikom in mehansko ventilacijo ter podporno terapijo (mediana ZU 12; več kot 90 % jih je prejemalo nizkomolekularne heparine, raztopine za uravnavanje ravnotežja elektrolitov ter vitamina D in C). Zdravljenje s protimikrobnimi zdravili je potrebovalo 79 % bolnikov (94/119), z mediano ZU 2. Mediana trajanja hospitalizacije vseh bolnikov je bila 11 dni. Med hospitalizacijo je umrlo 41/119 bolnikov (34,5 %), ostali so bili po izboljšanju zdravstvenega stanja premeščeni na neintenzivni oddelek bolnišnice. Umrli bolniki so bili značilno starejši (mediana 74 let), imeli so več sočasnih obolenj (51 % bolnikov je imelo 3 ali več sočasnih obolenj) in več zdravil v kronični terapiji pred sprejemom (mediana ZU 6); značilne povezave s spolom nismo dokazali. Statistično značilna povečanja izdaje zdravil iz bolnišnične lekarne v EIM smo dokazali za vitamin D in C, heparinsko skupino, glukokortikoide, peniciline z zaviralci laktamaz beta, cefalosporine 3. generacije, vankomicin, flukonazol, paracetamol idr.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [T. Bučar], 2022
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 107296515

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Fakulteta za farmacijo, Ljubljana Ljubljana FFALJ v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico