VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Fluidna hibridnost žanra in politična angažiranost v sodobni britanski literaturi = Fluid hybridity of genre and political undertones in modern British literature : doktorska disertacija
    Vogrinc Javoršek, Urša
    V disertaciji smo se osredotočili na vprašanje, kakšen je žanr britanske znanstvene fantastike (ZF) v obdobju med 1995 in 2010. Osredotočili smo se na pet avtorjev (Neila Gaimana, Iaina Banksa, Chino ... Miévilla, Charlesa Strossa in Kena MacLeoda), ki sodijo v ohlapni okvir gibanja poznega britanskega buma. Opazovali smo, kako je poseben ustroj žanra ZF, ki je v tem obdobju postajal vse bolj odprt, hibriden in razdrobljen, neločljivo povezan z vprašanjem prostora in vse bolj izrazitim političnim angažmajem, levo mislijo in v končni fazi tudi z vse bolj izrazito idejo utopije. Ugotovili smo, da je ZF v obdobju ob prelomu tisočletja spet postala nosilka družbene kritike, na to pa je vplivala tudi vrsta družbenih in političnih mehanizmov in vplivov. Obravnavani avtorji se sprašujejo o relevantnosti modernih političnih sistemov in o vlogi posameznika, o izgubi individualnosti in viziji napredka. K obravnavani temi smo pristopili interdisciplinarno. S pomočjo teorije žanra ZF, pri kateri smo se naslonili predvsem na Suvinove koncepte potujitve, spoznanja in novuma, smo ugotavljali, kako se avtorji s področja trde znanstvene fantastike z lahkoto pomikajo v območja bolj izrazitih psiholoških in družbenih vidikov človeškega življenja. Obenem pa vse bolj posegajo po motivih in temah iz šundovskega obdobja ZF ter jih nadgrajujejo in oblikujejo tako, da postanejo nosilci heterogenega prostora in vse bolj razvite politične misli. Naslonili smo se tudi na Jamesona in ugotovili, da se ZF poznega britanskega buma po vzoru slipstreama približuje centralnemu polju nežanrske literature in se oddaljuje od rigoroznih omejitev žanra. ZF začne delovati na literarnem področju, ki ga ne zaznamuje več značilnost globinskega modela, ampak ga nadomešča vrsta površinskih konceptov ter diskurzov. Globino zamenjajo številne površine in izrazita ahistoričnost. S pomočjo Riederjih petih izhodišč smo razširili polje sodobne ZF. Ugotovili smo, da je ZF zgodovinski pojav, ki se spreminja v času ter nima nobene združujoče značilnosti in točke izvora; da gre pri ZF za način uporabe besedil in ustvarjanje medsebojnih povezav med njimi; da je identiteta ZF diferencialno izražena pozicija na zgodovinskem in spreminjajočem polju žanrov. Vsa izhodišča teorije žanra smo povezali s položajem in vlogo obravnavanih avtorjev v družbi, tako da smo določili njihov habitus (Bourdieu) in ga vpeli v idejo polisistema, kakršnega uvede Itamar Even-Zohar. Tako smo pokazali, da je literarni sistem poznega britanskega buma v medsebojnem odnosu z drugimi kulturnimi in družbenimi sistemi ter da je dinamičen in heterogen. Literarno ustvarjanje, v našem primeru sodobna ZF, pa je le eden od polisistemov, ki se odziva na spremembe v družbi in v času in se razvija ter spreminja v soodvisnosti od drugih polisistemov. Na to smo navezali koncept mnogoterih vzročnosti (Pym) in z njegovo pomočjo strukturirali avtorsko polje obravnavanih ZF besedil ter natančneje orisali specifični habitus ključnih petih avtorjev. Te sociološke elemente habitusa, polisistema in mnogoterih vzročnosti pa smo povezali s Schmidtovim modelom literature, ki deluje kot družbeni sistem, ter zgradili sistem ZF v obdobju med 1995 in 2010, ki tvorno sooblikuje obravnavana dela. Za razumevanje posebnega značaja del, ki jih zaznamuje heterogenost prostora in leva politična misel, smo se naslonili na štiri ključne raziskovalce ideje prostora (Foucaulta, Deleuza in Guattarija ter de Certeauja) ter ugotovili, da se obravnavana dela pomikajo od Foucaultove krizne heterotopije proti Deleuzovemu in Guattarijevemu rizomu, pa potem preko de Certeaujevega prostora v tisto, kar smo v disertaciji poimenovali pobegli prostor revolucije. Ugotovili smo, da se zaradi specifike habitusov posameznih avtorjev in letnice objave posameznega dela (ki zaznamuje tudi časovno in lokacijsko specifiko polisistema, v katerem nastaja) žanr vse bolj razpira ter hibridizira, skladno z njim pa se razpirajo tudi literarni prostori. Kot odziv na družbenopolitično stanje družbe se avtorji vse manj podrejajo prej ustaljenim vzorcem žanra ZF, približujejo se mainstreamu in se od njega tudi oddaljujejo s prevzemanjem elementov šundovske ZF. Obenem pa tako na deklarativni ravni kot tudi v svojih delih izražajo vse bolj radikalno politično misel. Dokazali smo, da se prav radikalizacija te misli, ki v skrajni stopnji sega že po utopiji, nujno povezuje tudi z vse večjim osvobajanjem literarnih prostorov in časov ter da ideja odprte, svobodne družbe nujno zahteva tudi odprte, hibridne žanre in heterogenizirane literarne prostore, ki tako postanejo prostor revolucije in pot do utopije.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [U. Vogrinc Javoršek], 2021
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 109042179

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana Ljubljana FFLJ v čitalnico 1 izv.
ni za izposojo 1 izv.
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Ljubljana NUK v čitalnico 1 izv.
ni za izposojo 1 izv.
Univerzitetna knjižnica Maribor Maribor UKM v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico