VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Structuration des suffixes quantificateurs en français non conventionnel
    Pogačnik, Vladimir, 1943-
    Disertacija z naslovom "Struktriranje vrednostnih pripon v nenormirani francoščini" analizira tri osnovne sklope izpeljave, kot jih opredeljuje guillaumistična lingvistika: funkcijsko preusmerjanje ... (translatorji), pomensko razvrščanje (klasifikatorji) in pomensko vrednotenje (kvantifikatorji).Raba pretežno nenormiranih pripon in končajev, ki se v zavesti govorečih zdijo nemenjene predvsem vrednotenju, se razvršča v vse tri omenjene kategorije. Prehajanje besed iz ene v drugo upovedovalno strukturo s pomočjo nenormiranih pripon je obdelano zlasti ob primerjavi z enakim pojavom v normiranem jeziku. V pregledu razvrščevalnih razsežnosti in nalog nenormiranih pripon se splošnimtipom pomenske klasifikacije (nomina agentis, n. ethnica, n. loci, n.instrumenti) dodani tudi onomaziološki sklopi, ki so značilni za ljudski jezik in argo. Z analizo vrednostnih pripon avtor poskuša osvetliti pojav pojmovne razločitve, ki se podaljšuje v smeri kvantificiranja (večalno, manjšalno), kar se zdi v nenormirani francoščini važnejše od ugotavljanja vrednostne zaznamovanosti (slabšalno, ljubkovalno). Nasploh večalnost bolj kot manjšalnost ustreza ekspresivnemu - zlasti hiperboličnemu in antifrastičnemu izražanju. Posledica te naravnanosti nenormiranega jezika je, da so po izvoru sicer manjšalne pripone dobile pretežno večalno vsebino. Tusi slsabšalnost je v tovrstnem besedotvorju prisotna v prvi vrsti glede na normirane opozicije; v nenormiranem jeziku je le redko sistematična (-asse), pri večini priponskih izpeljank pa izvira iz negativnega pomena podstave. Vzpostavlja se nov odnos pri homogeni izpeljavi: alternativnost, ki se le deloma naslanja na pomensko stopnjevanost. Uzpeljava z vrednostnimi priponami v sodobni nenormirani francoščini menja svojo intenzivnost zlasti glede na trenutne potrebe v jeziku. Med vzroki za njeno slabljenje so vključevanje teh pripon v strukture, ki so v zavesti govorečih drugotnega pomena (translacija, klasifikacija), konkurenca med priponami in njihova pogostna redundanca. Vzporedno pa se krepi ekspresivnost ničelne izpeljave in izpeljave s psevdosufiksi.
    Vir: Linguistica. - ISSN 0024-3922 (Let. 23, 1997, Str. 125-174)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 1983
    Jezik - francoski
    COBISS.SI-ID - 10957666

vir: Linguistica. - ISSN 0024-3922 (Let. 23, 1997, Str. 125-174)
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico