VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Čeljusti srnjadi (Capreolus capreolus L.) kot bioindikator onesnaženosti okolja in pripomoček za trajnostno upravljanje s srnjadjo in njenimi habitati : doktorska disertacija = Roe deer (Capreolus capreolus L.) mandibles as bioindicator of environmental pollution and a tool for sustainable management of roe deer and their habitats : doctoral dissertation
    Jelenko Turinek, Ida
    Srnjad (Capreolus capreolus L.) je ena najpomembnejših lovsko-gospodarskih vrst v skoraj vseh evropskih državah; hkrati je tudi ena primernejših vrst za bioindikacijo onesnaženosti okolja v kopenskih ... ekosistemih. Z namenom natančnega evidentiranja in kategorizacije uplenjenih živali se v Sloveniji vsako leto zberejo vse spodnje čeljusti iz lovišč izločene srnjadi; le-te zagotavljajo relevantne informacije o: (a) onesnaženosti okolja; (b) izpostavljenosti populacij in njihovem odzivu na izpostavljenost določenim onesnažilom; (c) vitalnosti srnjadi in spreminjanju kakovosti habitatov; (d) zdravstvenem stanju populacij. S primerjavo vsebnosti fluoridov v 441 čeljustih srnjadi štirih območij Slovenije smo ugotovili, da so najvišje vsebnosti fluoridov v čeljustih srnjadi v okolici Kidričevega (dvo- do štiriletna srnjad: n = 42, ? = 840 64 mg/kg, Max = 2.020 mg/kg); v Šaleški dolini so le-te bistveno nižje (dvo- do štiriletna srnjad: n = 22, ? = 175 9,5 mg/kg, Max = 285 mg/kg), najnižje pa so v kontrolnem območju Zgornje Savinjske doline (dvo- do štiriletna srnjad: n = 8, ? = 138 13 mg/kg, Max = 201 mg/kg). Na celotnem letnem odvzemu srnjadi iz leta 2007 je bila izvedena metoda odzivne bioindikacije onesnaženosti okolja s fluoridi, in sicer določitev stopnje zobne fluoroze (DLI: dental lesion indeks) z vizualno oceno vseh šestih stalnih kočnikov vseh odraslih osebkov srnjadi (n = 14.672; prisotnost zobne fluoroze: 14,9 %; povprečen DLI = 0,6 0,1; Max DLI = 25). Ti podatki potrjujejo, da je zobna fluoroza (tako pojavnost kot tudi stopnja intenzitete) v Sloveniji bistveno nižja kot kažejo podatki nekaterih drugih območij iz Evrope. Le v okolici Kidričevega, kjer se nahaja tovarna aluminija,je DLI indeks povečan (lovišče LD Boris Kidrič: povprečen DLI = 7,8 1,3; Max DLI = 20). Vsa večja naravovarstveno pomembna območja Slovenije so v smislu obremenjenosti s fluoridi v ugodnem ekološkem stanju. Na velikost čeljusti, kot potencialnega kazalnika vitalnosti srnjadi vpliva starost osebka, dostopnost in kvaliteta hrane, klimatski dejavniki (padavine) ter gostota jelenjadi (Cervus elaphus L.). Zdravstveni status populacij srnjadi, odvzete iz Slovenije leta 2007, je bil določen s pregledom vseh čeljusti (>38.000) in določitvijo nekaterih anomalij, poškodb oz. bolezni. Prisotnost in pojavnost aktinomikoze (113 primerov; 7,4 %) ter hipoplazije (216 primerov;14,1 %) se pojavlja razpršeno, kljub temu pa se na določenih območjihti obolenji grupirata in sta najverjetneje posledica vpliva okoljskih dejavnikov, onesnaženosti oz. parazitov. Prisotnost prvega predmeljaka (27 primerov; 0,6 %) je naključna, medtem ko se odsotnost drugega predmeljaka (137 primerov; 3,3 %) pojavlja v skupinah, kar nakazuje na vpliv genetskih faktorjev.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [I. Jelenko], 2011
    Jezik - slovenski, angleški
    COBISS.SI-ID - 1099222

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL
    Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si

    Dostop z namenskih računalnikov v prostorih NUK



Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
BF, Centralna biotehniška knjižnica, Ljubljana Ljubljana BFCBK na dom 1 izv.
Gozdarski inštitut Slovenije, Gozdarska knjižnica, Ljubljana Ljubljana GIS na dom 1 izv.
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Ljubljana NUK v čitalnico 1 izv.
ni za izposojo 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico