VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Začetki fizike kot moderne znanosti v Evropi v 16. in 17. stoletju : diplomsko delo
    Zadnik, Matjaž
    Pri diplomski nalogi smo sledili oblikovanju fizike v smeri moderne znanstvene discipline v (Zahodni) Evropi v 16. in 17. stol. V tem času in prostoru je zgodnjenovoveška naravoslovna znanost, ki jo ... zgodovinarji najraje izvorno imenujejo naravna filozofija, doživela temeljito prenovo. Spremembe v znanstveni vednosti, znanstveni metodi, institucionalni organizaciji in družbeni vlogi znanosti so bile tolikšne, da nekateri celoten proces imenujejo znanstvena revolucija. Bistveno se je spremenil pogled na fizični svet; vesolje je iz omejenega postalo neskončno, iz nespremenljivega spremenljivo, Zemlja ni bila več posebna entiteta v središču vesolja, temveč so ugotovili, da se po naravi ne razlikuje od ostalih planetov in da se giblje. Kot vodilna znanstvena paradigma je mehanična filozofija čedalje bolj nadomeščala Aristotelovo in okultno filozofijo, tako se je postopoma umikal antropocentrični pogled na naravo. Velik napredek je zato doživela tudi vednost o zemeljski fiziki in ne le astronomija. Odkrili so npr. vakuum in Zemljino magnetno polje, razložili osnovne tlačne lastnosti kapljevin, zelo se je razvila optika … Največji dosežek pa je zagotovo bilo osnovanje Newtonove mehanike, ki je kot prva na enoten način pojasnjevala naravne zakone na Zemlji in v vesolju ter zato danes velja za prvo fizikalno teorijo. Prevrednotenje tehnike v tedanji miselnosti in vzpostavitev javne vednosti kot vrednote sta bila pogoja za utemeljitev eksperimentalne metode in povečanja kritičnosti do ustaljenih resnic. Modernizacije znanstvene metode si ne moremo predstavljati niti brez razvoja in uporabe nove matematike. Vse opisane spremembe so za svojo uveljavitev potrebovale nekoliko drugačno družbeno okolje, zato so nove znanstvene akademije v 17. stol. prevzemale vse pomembnejšo institucionalno vlogo od univerz. Kljub radikalnim premikom v znanosti nas pri uporabi besede revolucija vseeno ne sme preveč zanesti, saj znanstveni razvoj ni bil toliko hiter niti premočrten, pomembni prelomi so bili pogosteje posledica prevrednotenja obstoječih idej kot izmišljanja popolnoma novih.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Izola : [M. Zadnik], 2022
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 117448963

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana Ljubljana FFLJ v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico