VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Čustvena regulacija v partnerskem odnosu in pogostost rabe alkohola v času epidemije : magistrsko delo
    Grm, Dragica
    Pričujoče delo temelji na raziskovanju čustvene regulacije v partnerskem odnosu in rabi alkohola v času epidemije. V teoretičnem delu smo v prvem poglavju opredelili temeljno vlogo odnosa, iz ... katerega izhaja tudi partnerski, in v drugem stile navezanosti v otroški ter odrasli dobi. Partnerski odnos je prostor, kjer se ponovijo vzorci obnašanja in čutenja poznana iz primarne družine, in upanje, da bosta uspela te spore na razumevajoč in spoštovan način razrešiti. V partnerskem odnosu je močan čut in želja po svobodi in samostojnosti, a hkrati bližini, stiku in razumljenosti, ki partnerjema pomeni sprejetost in ljubljenost. V odnosih si želimo varnosti, čustvene topline in zaupanja, vendar je pot do zadovoljujoče intime pogosto tlakovana z lastno in partnerjevo ranjenostjo, ki jo je potrebno s sočutnim pogovorom zaceliti (Gostečnik 1999, 13-5). Ob posameznikovem soočanju s stisko in tesnobo je čustvena regulacija, o kateri smo pisali v naslednjem poglavju, pomemben notranji in zunanji proces, ki ga uporabljamo za prilagajanje in spremljanje čustvenih reakcij na dražljaje iz okolja (Thompson 1995). Čustvena regulacija se zgodi brez zavedanja, zavednega nadzora posameznika in njegovega vpogleda v čustvene konflikte (Sotres-Bayon in Quirk 2010, 231-5). Cvetek (2014, 5) navaja, da je neustrezno ravnanje s čustvi eden največjih dejavnikov razkroja v zakoskih in družinskih odnosih. Nadaljuje, da primerno uravnana čustva pomagajo človeku h kvaliteti medsebojnih odnosov in funkcionalnosti življenja ter prispevajo k blagostanju v odnosih (6). Regulirano čustvo pri posamezniku dokazuje njegovo moč soočanja in priznavanja doživljati čustvo in ga začutiti. Izkušnja ga nauči, da se sočutno sprejme in se ne doživlja kot nemočna žrtev (40). Tesnobni posamezniki, ki sami ne zmorejo regulirati temeljnih afektov, pa kot mehanizem regulacije uporabljajo alkohol, ki je bil v času epidemije v porastu. Peto poglavje smo namenili rabi alkohola, vzrokom za alkoholizem, alkoholu kot mehanizmu čustvene regulacije, agresiji in nasilju zaradi alkohola in zdravljenju. Ob koncu teoretičnega dela smo se dotaknili epidemije virusa COVID-19, ki je drastično posegel v naše vsakdanje življenje, spremenil in prizadel rutino posameznika ter povzročil nepredstavljiv stres. V empiričnem delu smo predstavili ugotovitve na podlagi vzorca 115 udeležencev, od katerih je bilo 90 ženskega in 25 moškega spola, starostni razpon se je gibal med 18 in 60 letom. Pri epidemiološkem vplivu na povečanje rabe alkohola smo izhajali iz predpostavke, da so partnerji zaradi nenadnega stresa, depresije in zdravstvene ogroženosti popili več alkohola in težje regulirali čustva. Obe trditvi smo zavrgli. Nadalje smo predvidevali, da se je povečalo fizično nasilje in se je povečalo uživanje alkohola med ženskami, ki so izgubile delo. Obe trditvi smo zavrgli. Potrdili pa smo peto trditev, in sicer so imeli uporabniki alkohola izkušnjo s staršem alkoholikom.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [D. Grm], 2022
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 119825667

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Teološka fakulteta, Ljubljana Ljubljana TEOFLJ v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico