VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Sinteza alosteričnih zaviralcev proteina Hsp90 s triazolnim osnovnim skeletom = The synthesis of allosteric Hsp90 inhibitors with the triazole core structure : diplomska naloga
    Smrečnik, Monika
    Protein toplotnega šoka 90 (Hsp90) je pomemben molekularni šaperon, ki sodeluje pri zvijanju in stabilizaciji več kot 400 različnih proteinov klientov in zavira agregacijo proteinov zaradi vpliva ... toplote. Njegova koncentracija je povišana pri številnih vrstah raka, kar rakavim celicam pomaga pri preživetju. Zaviranje Hsp90 se je izkazalo kot obetavna možnost zdravljenja raka, saj lahko na ta način povzročimo razgradnjo proteinov klientov, ki jih rakava celica potrebuje za preživetje. Znanstveniki so odkrili različne naravne in sintezne zaviralce, med katerimi so najprej odkrili zaviralce N-končne domene Hsp90. Kljub močnim protitumorskim učinkom pa zaradi indukcije odziva toplotnega šoka in z njim povezane neučinkovitosti, toksičnosti ter sočasne slabe topnosti, tovrstni zaviralci niso prešli v klinično rabo. Raziskave so se zato razširile na zaviralce C-končne domene Hsp90, pri katerih do indukcije odziva toplotnega šoka ne pride, boljša pa sta tudi topnost in njihov toksikološki profil. V sklopu diplomske naloge smo sintetizirali štiri potencialne zaviralce C-končne domene Hsp90, ki v svojih strukturah vsebujejo triazolni osnovni skelet. Njihova sinteza je vsebovala štiri korake, kjer smo najprej pripravili azid in alkin, ju združili s klik-reakcijo, na koncu pa odstranili zaščitno skupino Boc in dobili produkt v obliki soli. Pri tem smo uporabili različne sintezne postopke, kot so tvorba amidne vezi s pomočjo sklopitvenih reagentov ali s predhodno aktivacijo karboksilne kisline do kislinskega klorida, Williamsonova sinteza etra, klik-reakcija in odščita zaščitne skupine Boc. Vmesne in končne produkte smo očistili in analizirali s kromatografskimi in sprektroskopskimi metodami. Končnim produktom smo določili vpliv na proliferacijo celične linije raka dojke MCF-7 s celičnim testom MTS, ki temelji na redukciji MTS v vodotopni derivat formazana. Rezultati so pokazali, da sta imeli dve izmed pripravljenih spojin, 7 in 10, močnejše delovanje od referenčne spojine TJD-52, medtem ko sta preostali spojini izkazovali slabšo zaviralno aktivnost. Najboljše delovanje je imela spojina 10, ki ima 3,4-diklorofenilni obroč na osrednji triazolni del molekule vezan z etrsko vezjo. V prihodnosti bi bilo zato smiselno za nadaljnje modifikacije izhajati iz spojine 10, s čimer bi lahko dosegli še močnejše protirakavo delovanje.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [M. Smrečnik], 2022
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 120500227

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Fakulteta za farmacijo, Ljubljana Ljubljana FFALJ v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico