VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Določanje zrnavostne sestave rečnih plavin na naravnih prodiščih : diplomska naloga št.: 119/B-VOI = Determination of grain size distribution of river sediments on natural gravel bars : graduation thesis no.: 119/B-VOI
    Poglajen, Ana
    Premeščanje plavin je eden izmed pomembnejših procesov v vodotokih. Drobnejša, lažja zrna se pogosteje premeščajo z vodnim tokom, med tem ko se večja in težja zrna premeščajo samo ob večjih pretokih ... oz. ob večjih poplavnih dogodkih. Pomembno je, da poznamo podatek o zrnavostni sestavi, saj se le ta uporablja pri izračunih premestitvene zmogljivosti. Podatek je pomemben tudi z vidika ocene hrapavosti dna. Plavine v rečnem dnu so sestavljene iz dveh plasti, iz vrhnjega krovnega sloja ali posteljice dna in iz spodnje podlage. Pomembno je, da se analize zrnavosti plavin lotevamo ločeno za obe plasti posebej, saj se za različne analize uporabljajo različna značilna zrna. Pri oceni hrapavosti se uporablja podatek o zrnavosti krovnega sloja, za izračun prodnega premika pa se uporablja reprezentativno zrno podlage. V okviru diplomske naloge smo določali zrnavostno sestavo petih naravnih prodišč na območju srednje Save. Za vsako lokacijo smo uporabili 3 različne metode in na koncu primerjali dobljene rezultate. Zrnavost smo določali s sejalno analizo, linijsko analizo in optično analizo s pomočjo programa Basegrain. Rezultat vsake analize je bila zrnavostna krivulja, s pomočjo katere smo določili karakteristična zrna, d10, d30, d50, d70, d90 in srednje aritmetično zrno dm. Z izbranimi statističnimi testi smo primerjali vrednosti značilnih zrn. Rezultati uporabljenih statističnih testov za vse metode podajo podobne rezultate, vendar so določeni rezultati bolj podobni od drugih. Največkrat so najbolj primerljivi rezultati linijskih in optičnih analiz, rezultati sejalne in linijske analize pa pogosto najbolj odstopajo od ostalih. To je tudi pričakovano, saj se pri različnih metodah analizira drugačne vzorce. Pri sejalni metodi smo vzorčili ploskovni krovni sloj plavin, medtem ko pri linijski in optični analizi podatke preračunamo v prostorninski vzorec, ki predstavlja tudi podatek o zrnavosti podlage in ne samo krovnega sloja. Ugotovili smo tudi, da zrnavost ni enaka niti znotraj posameznega prodišča, ampak se spreminja ob spremenljivih pretočnih razmerah in je odvisna od mikrolokacije na prodišču. Ker je podatek o zrnavostni sestavi precej pomemben, bi lahko z majhnim finančnim in časovnim vložkom v nekem časovnem intervalu izvajali meritve na določenih lokacijah, s čimer bi pridobili podatke o spreminjanju zrnavostne sestave skozi čas. S tem informacijam bi lahko bolje razumeli in predvidevali dogajanje v vodotokih. Glede na rezultate te diplomske naloge priporočamo določanje zrnavostne sestave s kombinacijo izvedbe linijske in optične analize, saj podajata primerljive rezultate, sta obe časovno relativno hitri, poceni in ne zahtevata posebnega dostopa do lokacije, kot npr. sejalna analiza.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [A. Poglajen], 2022
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 122819843

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana Ljubljana FGGLJ v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico