VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Javno množično sramotenje na slovenskih spletnih omrežjih : kvalitativna multipla študija primera : magistrsko delo
    Ašič, Nejc
    V raziskavi smo preučevali premalo raziskano spletno sramotenje oz. spletni 'linč', ki je odziv množice spletnih uporabnikov do enega posameznika, ki je po prevladujočem mnenju prekršil socialno ... normo. Želeli smo identificirati vedenjske, okoljske in osebnostne dejavnike spletnega sramotenja z vidika spletnih uporabnikov. S pomočjo kvalitativne multiple študije primera smo analizirali šest slovenskih primerov spletnega sramotenja in za vsak primer sramotenja pridobili več tisoč spletnih komentarjev iz različnih spletnih razprav, podatke pa smo analizirali s tehniko tematske analize in tehniko strojnega učenja LDA. Na našem vzorcu smo ugotovili pet oblik sramotenja: ustrahovanje, vigilantizem, zelotstvo, pozivi k odpovedi in opravičilu ter norčevanje. Posamezniki lahko postanejo žrtve sramotenja zaradi treh razlogov: napake/spodrsljaja, indiferentnosti ali načrtnega škodovanja drugim ljudem. Spletni uporabniki se iz žrtev, ki so socialno normo kršile zaradi napake, najpogosteje norčujejo, žrtve, ki pa so namerno škodovale drugim ljudem in tako prekršile socialno normo, pa najpogosteje ustrahujejo. Najpogosteje so žrtve kršile norme lepega in vlogi ustreznega vedenja ter norme spoštljivega odnosa do drugih ljudi, omenjene norme pa so izhajale iz socialnih in religioznih vrednot, najpogosteje pa so povezane s kulturno dimenzijo hierarhije, tj. spoštovanjem avtoritet in vlog. Uporabniki so pogosto kršenje socialnih norm zaznavali kot nepošteno, presojali pa so, da si žrtev zasluži kazen. Pogosto so izkazovali verjetje, da je slovenska družba krivična. Najpogostejši afektivni vzgibi uporabnikov za sramotenje drugih so bili veselje ob nesreči tujega, sadistične težnje, gnus in usmiljenje do tistega, ki ga je žrtev s kršenjem norme prizadela. Konceptualni psihološki model razlage spletnega sramotenja, ki ga predlagamo, izhaja iz Bandurove socialno kognitivne teorije, z njim pa smo spletno sramotenje razložili na vedenjskem, okoljskem in osebnem nivoju, z vidika spletnih uporabnikov. Model ima lahko praktično vrednost za kateri koli poklicni profil, ki se ukvarja s spletnimi uporabniki, saj ugotovitve raziskave pomagajo razumeti motive spletnih uporabnikov za izvajanje spletnega sramotenja.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [N. Ašič], 2022
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 123052547

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana Ljubljana FFLJ v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico