VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Slovenski državni holding, analiza pravnega statusa : nekaj primerjav s Smernicami OECD
    Bohinc, Rado, 1949-
    Zakon o slovenskem državnem holdingu je bil predstavljen kot eden od reformskih zakonov; pomagal naj bi pri odpravljanju javnofinančnih nesorazmerij v državi, seveda na podlagi učinkovitega in ... preglednega upravljanja in razpolaganja z državnim premoženjem. Državni holding naj bi torej opravljal svojo dejavnost v javnem interesu, in ne samo v interesu holdinga kot gospodarske družbe, ki ima svoj samostojni interes, ki je lahko drugačen od interesa države kot ustanovitelja. Vprašanje, ki se utemeljeno postavlja, je, ali je holding, ki je po pravnem statusu gospodarska družba, za katero veljajo predpisi zasebnega prava (ZGD-1 in drugi), primerna pravnoorganizacijska oblika za izvajanje nalog v javnem interesu. Holding kot delniška družba je pridobitna pravna oseba, katere temeljni namen je ustvarjanje donosa na vloženi kapital oziroma dobička za svoje delničarje. To velja tudi za Slovenski državni holding, saj nima niti statusa nepridobitne pravne osebe niti statusa javnega podjetja, za katerega velja, da ustvarjanje dobička ni temeljni cilj opravljanja dejavnosti, temveč dejavnost sama. Še posebej to velja zaradi številnih omejitev, ki jih zakon utemeljeno postavlja za izvajanje dejavnosti upravljanja kapitalskih naložb države (klasifikacija, strategija, letni načrt, soglasja vlade, državnega zbora, sestava organov ...) in vsekakor otežujejo upravljanje kapitalskih naložb države kot gospodarsko dejavnost ter otežujejo položaj slovenskega državnega holdinga (SDH) kot udeleženca na konkurenčnem kapitalskem trgu. Postavlja se vprašanje, ali ni za dejavnost upravljanja kapitalskih naložb države v javnem interesu morda primernejša oblika nepridobitna oseba javnega prava, ki ima dovolj visoko stopnjo neodvisnosti in samostojnosti glede na morebitne različne interese države kot lastnika. Takšna oseba bi lahko bila javna agencija po Zakonu o javnih agencijah, ki se lahko ustanovi na področjih, kjer glede na naravo oziroma vrsto nalog ni potreben ali ni primeren stalni neposredni politični nadzor nad opravljanjem nalog. Vendar tudi Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) ni bila javna agencija v smislu navedenega zakona, ampak poseben neodvisen državni organ.
    Vir: Podjetje in delo : revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo = Company and labour : A journal for commercial, labour and social law. - ISSN 0353-6521 (39, [št.] 3/4, 2013, str. 401-413)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 2013
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 13327185

    Povezava(-e):

    Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si

    Dostop z namenskih računalnikov v prostorih NUK



Vnos na polico