VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Snovalsko razmišljanje dijakov srednješolskega tehniškega izobraževanja [Elektronski vir] : magistrsko delo
    Šebalj, Taja
    Snovalsko razmišljanje se ne uporablja samo v osnovnih šolah, temveč ga učitelji izvajajo tudi v srednjih šolah. Vendar se velikokrat zgodi, da učitelji niti ne vedo, da ga izvajajo. K učinkovitemu ... izvajanju snovalskega razmišljanja bi veliko lahko pripomogli učitelji sami, če bi dijake naučili reševati kompleksnejše probleme z namenom, da ni nič narobe, če je rešitev v prvem poskusu napačna. Ampak da lahko z večkratnim poskušanjem pridemo do pravilne rešitve. V teoretičnem delu magistrskega dela smo dali poudarek na snovalsko razmišljanje, prevladujoče definicije, zgodovino snovalskega razmišljanja in razvojni model. Predstavili smo nekaj različnih vrst snovalskega razmišljanja in opisali model snovalskega razmišljanja, ki so ga razvili na Stanfordski univerzi (Hasso Plattner Institute). Predstavili smo tudi model izobraževanja, ki poteka v Sloveniji, ter predstavili tudi posamezen program srednješolskega izobraževanja (splošno izobraževanje, poklicno izobraževanje, strokovno izobraževanje itd.). Ciljni model smo raziskali na področju izobraževanja v srednjih poklicno-tehniških šolah. Glavni namen magistrskega dela je ugotoviti razširjenost snovalskega razmišljanja v srednjih šolah in kako se to prepleta s ciljno usmerjenostjo pri dijakih in kakšen vpliv imajo določene faze pri izdelovanju izdelka. Uporabljen je kvantitativni pristop empiričnega raziskovanja. Raziskava je bila izvedena v šolskem letu 2021/2022. V raziskavi so sodelovali dijaki več različnih poklicno-tehniških srednjih šol, predvidoma 120 dijakov skupaj. Uporabili smo vprašalnik o snovalskem razmišljanju, ki ga je zasnoval Dosi s sodelavci, in pa vprašalnik o ciljni usmerjenosti dijakov, ki ga je prilagodil prof. Stanislav Avsec. Vprašalnik o snovalskem razmišljanju lahko razdelimo na 22 konstruktov, vsaka kategorija pa zajema kognitivne, konativne, afektivne in metakognitivne karakteristike dijaka. Povprečna ocena snovalskega razmišljanja je med dijaki srednjega poklicnega in tehniškega izobraževanja v večini nad srednjo vrednostjo lestvice (3,5). Najnižje povprečne ocene zasledimo pri dijakih programa strojni tehnik pri zaznavi njihovega zavedanja procesa snovanja, kar velja tudi za njihove vrstnike na poklicni usmeritvi, tako na strojni kot lesarski. Višje so ocenjene tudi kategorije ustvarjalnega zaupanja, želje po spremembah in optimizmu za spremembo in napredek, zlasti med dijaki poklicnega izobraževanja, še posebno lesarske usmeritve. Med raziskavo smo odkrili številne razlike v sposobnosti snovanja praktičnih izdelkov med skupinami dijakov. Razlika se je pojavila med strojnima usmeritvama, in sicer pri zavedanju procesa snovanja. Naslednjo razliko smo opazili pri razvijanju in uporabi praktične inteligence ob dejavnostih v delavnici med poklicno in strojno usmeritvijo. Razlika je bila opazna tudi pri procesu snovanja med tehnično in poklicno lesarsko usmeritvijo dijakov. Pri ugotavljanju ciljne usmerjenosti dijakov pri praktičnem delu smo ugotovili, da je tekmovalnost med dijaki v povprečju nižje ocenjena pri vseh smereh, ostale tri ciljne usmeritve pa so ocenjene višje. Dijaki poklicne lesarske smeri so se v povprečju ocenili višje, še zlasti v primerjavi z dijaki srednje tehnične usmeritve. Pri ugotavljanju pomembnosti določene faze in ocene izvedbe izdelka so kot najbolj pomembno fazo ocenili prototipiranje, sledi testiranje, medtem ko so njihovo vrstniki na poklicni usmeritvi bolje ocenili testiranje in izboljšave izdelka. Na splošno je pri dijakih najslabše sprejeta faza empatije, sledi definicija problema. Vprašalnik o usmerjenosti dijakov k učnim ciljem lahko razdelimo na dva sklopa. Prvi meri splošno ciljno usmerjenost (zakaj in kako izdelek načrtujejo in izdelujejo), v drugem sklopu pa smo izvedeli, kateremu sklopu dijaki posvečajo večjo pozornost in kako bi sami ocenili posamezno fazo v izdelavi določenega izdelka. Pokazati smo želeli možne povezave med snovalskim razmišljanjem in ciljno usmerjenostjo dijakov za izostritev snovalskega razmišljanja pri pouku vsebin praktičnega usposabljanja oz. tehniškega praktikuma. Rezultate smo dobili tako, da smo po zbranih podatkih uporabili opisno statistiko, korelacijo, analizo variance. Z raziskavo želimo omogočiti učiteljem, ki poučujejo v srednjih šolah predvsem pri praktičnih predmetih, da dijakom predstavijo uporabo snovalskega razmišljanja in snovalsko razmišljanje pri pouku v čim večji meri tudi uporabljajo oziroma izvajajo. V prihodnosti si želimo, da bi se snovalsko razmišljanje izvajalo tudi pri drugih predmetih v srednjih šolah in da bi bila narejena še kakšna raziskava na tem področju v slovenskih šolah, da bi imeli učitelji več možnosti oziroma boljša izhodišča za razvijanje snovalskega razmišljanja.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - 2022 ; Ljubljana : [T. Šebalj]
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 135347715

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico