VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Tema kuge v slovenskem pripovedništvu od realizma do socialnega realizma [Elektronski vir] : magistrsko delo
    Godec Čizmarevič, Manica
    Magistrsko delo obravnava temo kuge v izbranih literarnih delih slovenskih pisateljev, ki so nastala od druge polovice 19. do konca tridesetih let 20. stoletja. Teoretični del zajema predstavitev ... uporabljenih literarnoteoretičnih pojmov. Hkrati sta predstavljena medicinsko razumevanje kuge in zgodovinski okvir pojavitve kuge na Slovenskem. V analitičnem delu je obravnavanih šest izbranih pripovednih del, v katerih je tema kuge prisotna v meri, ki zadostuje za analizo. Ta dela so razvrščena po kronološkem načelu: France Štrukelj, Kranjska nevesta (1864); Vladimir Levstik, Historija o kugi (1907); Fran Ksaver Meško, Črna smrt (1911); Alojzij Remec, Anno domini (1911); Ivan Pregelj, Plebanus Joanes (1920); Januš Golec, Zlato in kuga pod križem (1934). Pri analizi so v ospredju prikaz tematizacije kuge, opis simptomov, odnos literarnih oseb do kuge in prebolevanje te bolezni, vpliv na potek dogajanja in usodo literarnih oseb, simbolni in metaforični pomeni kuge in literarni opisi. Kuga se je, kot bolezen izvorno pojavna pri bolhah in glodavcih, kmalu prenesla na ljudi. Hitra prenosljivost je povzročila množične izbruhe kuge, ki so se kazali v neobvladljivih epidemijah. Razvili so se različni načini spopadanja s kugo, ki pa niso bili uspešni. Ker pojava epidemije niso znali razložiti, se je sčasoma izoblikovala miselnost o kugi kot "božjem delu", torej ideja, da je kuga nekakšna kazen, ki jo je poslal Bog. Ostanki te miselnosti in prisotnosti kuge so vidni še danes, tudi v arhitekturnih dosežkih verskih objektov, kot so cerkve, posvečene svetnikom priprošnjikom proti kugi. Čeprav je od zadnje velike epidemije kuge na Slovenskem minilo približno 300 let, se družba dolgo ni mogla otresti bojazni pred ponovnim izbruhom te nalezljive bolezni. Strah pred njo se je zakoreninil v ljudi in se širil iz roda v rod. Odsev tega se kaže tudi v literarnih delih, tudi tistih, ki so nastala desetletja ali stoletja kasneje in jih obravnavamo v magistrskem delu. Tema kuge v njih se kaže pri dogajalnem času, obolelih literarnih osebah, ukrepih, opisu, kjer je ta različen, kljub temu pa so opisani podobni simptomi (povišana telesna temperatura, slabost, zmedenost, drgetanje in izguba zavesti). Opazna razlika je pri predstavitvi smrtonosnosti kuge. Ponekod je kuga predstavljena kot izključno smrtonosna bolezen (na primer Anno domini, Zlato in kuga pod križem), v ostalih pa kot izrazito smrtonosna, toda ne popolnoma. V štirih izbranih literarnih delih je mogoče opaziti ozdravljivost kuge. Hkrati je v vseh delih, razen v Kranjski nevesti, opazna metaforika kuge. Nekatere metafore se ponavljajo in so skupne več delom, na primer morilka, črna smrt, smrt. Delo Plebanus Joannes pri tem izstopa, saj je metaforika precej specifična. Specifična je tudi simbolika kuge, ki je, v primerjavi z ostalimi deli, kjer je v ospredju simbolno pojmovanje kuge kot božje kazni za grešnost človeštva, simbolika vezana na ekspresionistično idejo konca sveta in novega rojstva.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Maribor : [M. Godec Čizmarevič], 2022
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 136469763

    Povezava(-e):

    Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru – DKUM

Vnos na polico