VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Vpliv Covida-19 na družine z otroki z intelektualnimi ovirami : magistrsko delo
    Jazbec, Maruša
    Leto 2020 je bilo leto, ko so učenje, izobraževanje, služba in življenje na splošno začeli potekati povsem drugače. Marca 2020 je v Slovenijo prišel prvi val virusa covid-19. Z namenom zaščite ljudi ... je država Slovenija ustavila javno življenje in ustanove, ki jih med drugim obiskujejo otroci z intelektualnimi ovirami (izobražujejo se v prilagojenih programih, v specializiranih ustanovah, kjer je na enem mestu poskrbljeno tudi za potrebno zdravstveno nego in vse medicinsko rehabilitacijske programe), izobraževalne ustanove in centre za socialno delo. S tem so ljudem preprečili fizične stike podpore in pomoči. Oktobra 2020 pa so ponovno sprejeli ukrepe in ustavili javno življenje. Prekinitev ustaljenega načina življenja vsem ljudem predstavlja izzive in stiske. Tu je tudi skupina oseb, in sicer otroci z intelektualnimi ovirami, ki velikokrat ostanejo spregledani. Otroci z intelektualnimi ovirami so v prvi vrsti otroci, ki pa so v svojem življenju postavljeni pred številne izzive. Zato tu potrebujejo podporo in pomoč, ki jim jo v večini primerov v največjem obsegu nudi družina. Za dobro počutje in funkcioniranje družine sta potrebna dober medsebojni odnos in dobro sodelovanje s strokovnjaki. Starši v večji meri sodelujejo s socialnimi in svetovalnimi delavkami z namenom podpore in pomoči otroku. Otrokom s posebnimi potrebami velikokrat ravno v izobraževalnih ustanovah uspe zadovoljiti določene potrebe, ki jih ne zmorejo v krogu družine. Ena izmed borb socialnega modela je narediti konec institucionalnim življenju in odvisnosti otrok, oseb z intelektualnimi ovirami. Z zaprtjem države in omejevanjem ljudi so bili ljudje z intelektualnimi ovirami, ljudje, ki potrebujejo osebno asistenco, zelo prikrajšani, normalno življenje jim je bilo onemogočeno. Z raziskavo sem ugotovila, da je virus covid-19 na vsako družino vplival drugače. Začetna soočenja z ukrepi zaradi virusa so bila negativna, potrebnih je bilo veliko prilagajanj na dano situacijo. Nekatere družine so se soočale z večjim številom konfliktov kot drugače, druge pa so se bolj povezale. Za ohranjanje dobre dinamike v družini je bilo pomembno, da so družine imele podporo in pomoč. Glaven vir le tega so za starše v zakonski ali izven zakonski zvezi predstavljal partner in otroci. Starši samohranilci pa so kot glaven vir podpore navedli svoje starše. Starši so pri svojih otrocih z intelektualno oviro opazili negativen vpliv virusa covid-19 in ukrepov zaradi njega. Vse spremembe so otrokom predstavljale stres, kar se je poznalo na sodelovanju z družino in šolo, ter napredku pri fizični in psihični kondiciji. Starši nad ukrepom države - šola na daljavo, niso bili navdušeni, so bili pa presenečeni nad kakovostjo in predanostjo učiteljev. Kljub večinsko dobrem sodelovanju z učitelji pa daljavo so tako starši kot njihovi otroci vračanje pouka v šole sprejeli z navdušenem. Strah pred okužbo z virusom je bil minimalen. Velik problem zaznan v moji raziskave je bil ta, da imajo starši zelo malo izkušenj sodelovanja s socialnimi delavkami, tako na samih šolah kot na centrih za socialno delo. To nam pove, da starši zaznajo majhno vključenost socialnih delavk, hkrati pa sami starši apelirajo na večjo vključenost socialnih delavk v družbo.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [M. Jazbec], 2022
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 138174979

    Povezava(-e):

    http://www.nbn.si/URN:NBN:SI:FSD:DOC-MB0582
    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Fakulteta za socialno delo, Ljubljana Ljubljana VSSDLJ ni za izposojo 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico