VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Stigmatizacija oseb z motnjami hranjenja in iskanje pomoči : diplomsko delo
    Rimc, Tajda
    Namen diplomskega dela je ugotoviti povezavo med stigmatizacijo oseb z motnjami hranjenja in časom, ko se oseba odloči za iskanje pomoči. V teoretičnem uvodu sem najprej opredelila, kaj motnje ... hranjenja sploh so ter predstavila vzroke zanje in njihove posledice. Pri vzrokih za nastanek motenj hranjenja sem se bolj podrobno osredotočila na spol, družino, vrstnike in družbene ideale ter pojasnila njihov vpliv na nastanek motenj, pri posledicah, ki jih posamezniku prinašajo motnje hranjenja, pa sem podrobneje opisala fizične, psihične in socialne posledice. Del teoretičnega uvoda sem namenila tudi stigmi, kjer sem najprej opredelila, kaj stigma je ter se nato osredotočila še na znake stigmatizacije, opisala vzroke in posledice, ki jih stigmatizacija prinaša s seboj ter predstavila možne načine za zmanjšanje te. Zadnji del teoretičnega uvoda sem posvetila pomoči pri motnjah hranjenja, kjer sem najprej opisala možne oblike pomoči, ki so pri nas na voljo posameznikom, ki trpijo za motnjami hranjenja, ter potek zdravljenja. V tem delu sem eno podpoglavje posvetila tudi pomenu socialnih delavk pri pomoči in podpori osebam z motnjami hranjenja. V empiričnem delu sem želela ugotoviti, na katero področje v življenju posameznika imajo motnje hranjenja največji vpliv, kako se v življenju posameznika najbolj kaže vpliv motenj hranjenja, kakšen je vpliv mnenj, predsodkov ljudi do oseb z motnjami hranjenja na čas, v katerem oseba poišče pomoč, kako osebe z motnjami hranjenja ocenjujejo pomen socialnih delavk pri podpori in pomoči, kako pogosto pridejo osebe z motnjami hranjenja v stik s socialno delavko pri iskanju pomoči, ali obstaja povezava med doživljanjem stigmatizacije in časom, ko se oseba z motnjo hranjenja odloči za iskanje pomoči, in kakšen je vpliv pogostejšega doživljanja stigmatizacije na čas, v katerem se oseba odloči za iskanje pomoči. Izvedla sem kvantitativno raziskavo na neslučajnostnem vzorcu 130 oseb, starejših od 15 let, ki imajo ali so imele motnje hranjenja in so v času anketiranja živele v Sloveniji. Podatke sem zbrala s pomočjo spletne ankete. Ugotovila sem, da se anketiranci strinjajo, da imajo motnje hranjenja največji vpliv na samopodobo in da se motnje najbolj kažejo v pomanjkanju energije. Vprašani menijo, da mnenja ljudi o osebah z motnjami hranjenja podaljšajo čas, v katerem se oseba odloči poiskati pomoč, jih pa večina ne ve, ali so socialne delavke pomembne pri pomoči in podpori, še vedno pa je večji delež tistih, ki menijo, da so pomembne kot pa tistih, ki menijo, da niso. Anketiranci v večini tudi ocenjujejo, da osebe z motnjami hranjenja pri iskanju pomoči ne pridejo v stik s socialno delavko. Prav tako sem ugotovila, da obstaja povezava med doživljanjem stigmatizacije in časom, ko se oseba odloči poiskati pomoč in da so najbolj pogosto stigmatizacijo doživljali posamezniki, ki pomoči niso poiskali, najredkeje pa tisti, ki so pomoč poiskali hitro, torej prej kot v šestih mesecih. Podrobnejše rezultate raziskave predstavim v analizi in obrazložim v razpravi. Za tem sem zapisala še sklepe in predloge ter dodala priloge.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [T. Rimc], 2022
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 143288323

    Povezava(-e):

    http://www.nbn.si/URN:NBN:SI:FSD:DOC-BDI821
    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Fakulteta za socialno delo, Ljubljana Ljubljana VSSDLJ ni za izposojo 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico