VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Podaljšana mladost in izzivi, povezani z njo : diplomsko delo
    Vidmar, Tjaša, 1999-
    V diplomskem delu sem se osredotočila na mlade v obdobju podaljšane mladosti in na vse izzive, s katerimi se v tem obdobju srečujejo. V zadnjih letih je največ sprememb doživela prav mladost. ... Razvidno je, da sodobne družbe potrebujejo vedno več časa za to, da usposobijo nove generacije za vključitev v družbo. Kažejo se vedno večje potrebe po izobraženi in kvalitetni delovni sili ter vedno zapletenejše naloge, ki jih morajo rešiti posamezniki, preden sploh lahko prevzamejo določene socialne vloge v družbi. Čeprav so prehodi iz mladosti v odraslost individualizirani, so še vedno odvisni od strukturne lokacije, kot je izobraževalni sistem v državi in trg delovne sile. Poudarek sem namenila predvsem izobraževanju, ki se danes močno podaljšuje čez dvajseta leta, vlogi družine v obdobju podaljšane mladosti in stanovanju, ki ga je danes zelo težko najti, saj je prisotna stanovanjska problematika, zaradi česar se posledično podaljšuje odvisnost od staršev. Zanimal me je tudi proces osamosvajanja, kdo mladostnike v tem procesu najbolj podpira in s kakšnimi ovirami se srečujejo. Na koncu pa sem prikazala tudi stiske in izzive, s katerimi se srečujejo na prehodu iz mladosti v odraslost in podporo ter pomoč v primeru stisk. Posebno poglavje sem namenila tudi mladostnikom, ki so že zaposleni, in tistim, ki so brezposelni, saj je tudi to danes kar velik izziv. Tako sem izvedela, kje trenutno so v procesu osamosvajanja. Raziskava, ki sem jo izvedla, je kvalitativna, eksplorativna oziroma poizvedovalna in empirična. Z raziskavo želim pokazati, kako se razmere za mlade odrasle danes zaostrujejo in posledično vplivajo na njihovo kasnejšo osamosvojitev. Pri tem se pojavljajo najrazličnejše stiske, ki jih je potrebno reševati. Merski instrument, s katerim sem pridobila podatke, so smernice za intervju, ki sem jih vnaprej pripravila glede na raziskovalna vprašanja, ki sem si jih postavila. Okvirna vprašanja so bila za vse intervjuvance enaka. Moj vzorec je neslučajnostni in priročen. Populacijo sestavljajo mladostniki oziroma mlade osebe od 19. do 30. leta starosti, ki se še vedno šolajo ali pa so že pridobile določeno izobrazbo in se še vedno niso zaposlile, zaradi česar so posledično še odvisne od svojih staršev ali pa so se že zaposlile in so finančno neodvisne od staršev. Skupno sem izvedla deset intervjujev z mladostniki, ki se med seboj razlikujejo glede na trenutni status, bivališče, študij in starost. Pridobljene podatke sem obdelala s kvalitativno metodo, kjer sem uporabila odprto in osno kodiranje. Rezultati raziskave kažejo, da se je mladost danes močno podaljšala, saj mlade osebe osamosvajanje prelagajo v poznejša leta. Nekaterim se je podaljšalo izobraževanje, drugi pa po pridobljeni izobrazbi še vedno niso našli zaposlitve. Posledično so ostali dlje odvisni od svojih staršev. Prikrajšani so tudi za oblikovanje lastne družine. Razmere na trgu dela so se močno spremenile in mladi potrebujejo kar nekaj časa, da sploh najdejo prvo zaposlitev. Zaposlitve največkrat iščejo s pomočjo spleta, kjer oglašujejo prosta delovna mesta. Močno je prisotna tudi stanovanjska problematika, saj se je cena stanovanj na trgu močno povišala, mladi pa si bivališča zaradi nestabilnega finančnega stanja ne morejo privoščiti. Zato iščejo možnost ureditve stanovanj kar doma, saj jim je to finančno bolj dosegljivo. Tisti sogovorniki, ki živijo doma, so izpostavili, da imajo namen privarčevati čim več denarja, ki ga bodo vložili v urejanje bivališča. Mladi danes v obdobju mladosti doživljajo številne stiske in izzive predvsem zaradi osamosvajanja in pritiskov družbe. Pri tem se le redko obrnejo na kakšne institucije po strokovno pomoč. Njihova informiranost o strokovni pomoči je nizka, saj se o tem malo govori. Najbolj podporne osebe v življenju mladostnikov so starši in njihovi partnerji. Sogovorniki v moji raziskavi še posebej poudarjajo velik pomen podpore staršev v procesu osamosvajanja. Kar bi mladi potrebovali v obdobju podaljšane mladosti, je več podpore, kar se tiče osamosvajanja. Drugačna stanovanjska politika bi jim lahko omogočila dosegljive cene stanovanj in posledično bi se več mladih prej osamosvojilo. Tudi na področju financ bi jim lahko bil dodeljen poseben dohodek, ki bi jim pomagal na njihovi poti do osamosvojitve. Na področju zaposlitve pa bi jim morali omogočiti več delovnih mest, da bi se lahko po pridobljeni izobrazbi takoj zaposlili in postali aktivni na trgu dela. Predlagala bi večje sodelovanje med različnimi generacijami in pomoč starejše generacije mladim na poti do samostojnega življenja.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [T. Vidmar], 2022
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 144956675

    Povezava(-e):

    http://www.nbn.si/URN:NBN:SI:FSD:DOC-BDI837
    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Fakulteta za socialno delo, Ljubljana Ljubljana VSSDLJ ni za izposojo 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico