VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • SPP v slovenskih bolnišnicah (anketa) = DRGs in slovenian hospitals (questionary)
    Marušič, Dorjan ...
    Izhodišča Da bi ugotovili kakšno je stanje na področju kodiranja, vzdrževanja sistema SPP, nadzora in izobraževanja smo pripravili kratko anketo na prej omenjene teme. Metodologija Anketa je bila ... poslana vsem slovenskim bolnišnicam, ki so uvedle SPP. Na anketo je odgovorilo vseh 19 bolnišnic, katerim je bila poslana anketa. Rezultati Spraševali smo ali so določili osebo odgovorno za kodiranje. Več kot polovica to je 10 bolnišnic, ki so sodelovale pri anketi je določilo osebo za kodiranje, 9 bolnišnic pa še ni določilo osebe odgovorne za kodiranje. Na vprašanje kakšno izobrazbo ima osebaodgovorna za kodiranje je največkrat to zdravnik, v štirih primerih pa jepoleg zdravnika tudi medicinska sestra. V primeru, ko bolnišnice še niso določile osebo odgovorno za kodiranje pa največkrat kodirajo zdravniki, v enem primeru pa tudi predstojnik, medicinska sestra in administratorka. Pri vprašanju ali ste določili osebo za vzdrževanje sistema SPP, le dve bolnišnicinista določili te osebe ostale bolnišnice pa so določile osebo odgovorno za vzdrževanje SPP. Poleg zdravnikov so to največkrat, ekonomisti, programerji in inženirji računalništva. Pri vprašanju kdo opravi nadzor nad pravilnim kodiranjem oziroma kdo kontrolira kakovost podatkov pri kodiranju znotraj bolnišnice so bili odgovori naslednji: največkrat opravijo nadzor predstojniki 36 %, zdravniki 28%, strokovni direktorji 24% in medicinske sestre 12%. Izobraževanje znotraj bolnišnice s področja kodiranja in SPP-ji so razen 3 bolnišnic izpeljale vse bolnišnice. Povprečno je vsaka bolnišnica pripravila 2-3 izobraževanji znotraj bolnišnice na leto. Osebje se največkrat izobražuje na delavnicah izven bolnišnice 37 %, na delavnicah znotraj bolnišnice se izobražuje 34% in na neposredno pri vnosu podatkov po zaključenizdravstveni obravnavi pa 29 %. Zaključki Menimo, da nov model plačevanja zagotavlja pregledno in enotno plačevanje izvajalcev AO, poleg tegapredstavlja tudi orodje za raznovrstne primerjalne analize tako za namen managementa izvajalcev, plačnika kot tudi Ministrstva za zdravje, katerih najpomembnejši cilj je doseganje večje učinkovitosti izvajalcev tako z vidika stroškov kot z vidika kakovosti zdravljenja kar so se tudi začele zavedati vsebolnišnice, ki so sodelovale pri anketi.
    Vir: Bilten : ekonomika, organizacija, informatika v zdravstvu. - ISSN 1318-2927 (Letn. 21, izredna št., 2005, str. 12)
    Vrsta gradiva - prispevek na konferenci
    Leto - 2005
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 1451493

Vnos na polico